Severna Makedonija in Albanija začeli pristopna pogajanja z Evropsko unijo

"Dejstvo, da so se začela pristopna pogajanja, govori samo zase. Konkretno delo pa se bo začelo danes popoldne. Vse dodatne besede ali komentarji se ne morejo primerjati z izjemo težo, ki jo bo imela ta odločitev za politično, družbeno in gospodarsko življenje v Albaniji v prihodnjih letih," je albanski premier Edi Rama odgovoril na vprašanje, zakaj ob začetku novinarske konference ni podal nekoliko daljše izjave.

Opozoril je tudi na besede evropskega komisarja Oliverja Varhelyija, da so pristopna pogajanja instrument splošne transformacije. Razlog, zakaj smo vztrajali pri začetku pristopnih pogajanj, je povezan z našim ciljem, da postanemo polnopravna članica EU. A obenem je povezan s tem, da v okviru pogajanj pride tudi do izjemnega prenosa znanja, ki ga ni moč najti nikjer drugje v političnem življenju.

Varhelyi pa je glede transformativne vloge pogajanj dejal, da bodo ta vsak dan vplivala na življenja albanskih državljanov. "To bo imelo velik pozitiven vpliv na družbo, gospodarstvo in bo državljanom takoj prineslo koristi. Zato morajo vsi sodelovati v tem in delati za to," je poudaril.

Po njegovih besedah mora v Albaniji prevladati široko narodno soglasje, da bo uspešno sklenila pogajanja in se pridružila EU. "Pot Albanije k članstvu se je začela, pripravljeni smo delati kar se da hitro, da bi se to čim prej tudi zgodilo," je dejal evropski komisar za širitev in Albaniji zagotovil vso podporo.

Današnja zgodovinska odločitev zelo močno sporočilo pošilja tudi regiji Zahodnega Balkana in širše, je še povedal. Po njegovem mnenju potrjuje pomen evropske širitvene politike, ki je v trenutnih geopolitičnih okoliščinah pomembnejša kot kdajkoli.

Pred tem pristopna pogajanja začela že Severna Makedonija

Skopje in Tirana imata ločena pogajalska okvira, ki določata, kako bosta državi v okviru pogajanj v svojo nacionalno zakonodajo prenesli pravni red EU. Ta je razdeljen na več kot 30 poglavij, ki so v skladu z novo metodologijo razdeljena v šest tematskih sklopov. Ključen je sklop, povezan z vladavino prava, s katerim se bodo pogajanja začela in končala. Preostali sklopi se nanašajo na notranji trg; konkurenčnost in vključujočo rast; zeleni načrt in trajnostno povezljivost; vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose.

Danes v Bruslju potekata prvi medvladni konferenci, s čimer se bodo pristopna pogajanja uradno začela. Večino držav članic, tudi Slovenijo, bodo zastopali stalni predstavniki pri Evropski uniji.

Severna Makedonija ima status kandidatke za članstvo že vse od leta 2005, Albanija pa od leta 2014. V zadnjih letih je začetek najprej blokirala Grčija, ki je zahtevala, da Severna Makedonija spremeni ime. Bolgarija pa je blokado odpravila v teh dneh, potem ko so v Skopju pristali na vpis bolgarske manjšine v ustavo in spremembe zgodovinskih učbenikov. To bodo morale makedonske oblasti še uresničiti.

V skladu s pogajalskim okvirom bo Skopje obvezano tudi k ohranjanju dobrososedskih odnosov. Izpostavljen je prespanski sporazum z Grčijo, v skladu s katerim je Makedonija svoje ime spremenila v Severno Makedonijo. Omenjen pa je tudi dogovor o dobrososedskih odnosih z Bolgarijo iz leta 2017.

Kovačevski: Makedonski jezik ne bo nikoli predmet pogajanj

"Da smo prišli do tega cilja, smo sprejeli modre in domoljubne odločitve," je povedal. "Sprejeli smo odločitev, ki ohranja makedonsko identiteto, jezik in kulturo. EU nas sprejema kot Makedonce, ki govorimo makedonski jezik, pri čemer spoštuje našo identiteto. To ne bo nikoli predmet pogajanj," je po prvi medvladni konferenci, s katero so se začela pristopna pogajanja, dejal makedonski premier.

Kovačevski, ki je v makedonščini govoril tako na medvladni konferenci kot kasneje na novinarski konferenci, je poudaril, da bo makedonski jezik s članstvom Severne Makedonije v EU postal uradni jezik unije. Pri tem ne bo nobenih opomb, je zagotovil. Na vprašanje o tem, da v Bruselj ni prišel s konsenzom v domači politiki, je odgovoril, da je makedonski parlament začetek pogajanj z unijo potrdil z veliko večino, ki je vključevala tudi opozicijske stranke.

V parlamentu bo treba po njegovih besedah sprejeti tudi odločitve o nadaljnjih korakih na poti v EU. Med temi je sprememba ustave, ki bo v skladu z dogovorom z Bolgarijo potrebna za nadaljevanje pogajanj. "Politik ne sme misliti samo na svoje osebne interese in politično prihodnost. Prepričan sem, da bodo vsi poslanci odgovorni in da bodo služili državljanom," je še dejal makedonski premier.

Evropski komisar za širitev Varhelyi pa je dejal, da bo Skopje moralo spremeniti svojo ustavo. "Resnično upam, da bodo odslej vse politične stranke v državi, tudi opozicija, delale za evropsko prihodnost in se ne prepustile čustvom, ki bodo državi onemogočala napredek," je povedal. Kot so ob tem pojasnili na komisiji, je naslednji korak v pogajanjih sprememba makedonske ustave, nato pa bo avtomatično sledila druga medvladna konferenca.

Večina opozicijskih strank v Severni Makedoniji sicer nasprotuje spremembi ustave, s katero bi vanjo vpisali bolgarsko manjšino. Zasedanje parlamenta so bojkotirale že v soboto, ko je ta glasoval o pogajalskem okvirju z EU.

Michel: Začetek pogajanj s Skopjem in Tirano pomemben korak naprej

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo označil za pomemben korak naprej. Obljubil je vso podporo v pogajanjih. Kot je dejal, je bila pot do te točke dolga in polna izzivov. Kot je videl tudi iz prve roke, je bila razprava še posebej intenzivna v Severni Makedoniji, a je tudi tam parlament na koncu potrdil začetek pristopnih pogajanj.

"Makedonci, danes vaša država dela prvi ključni korak na poti pogajanj z Evropsko unijo. Kot sem dejal pred nekaj dnevi v Skopju, lahko Severna Makedonija računa na mojo polno podporo na tej poti," je zapisal v izjavi.

Tudi glede Albanije je poudaril, da je ta država trdo delala, da je uspešno izvedla potrebne reforme. "Danes je zgodovinski dan in čas za praznovanje tistega, kar je bilo doseženo. Obenem pa je tudi čas za pogled na prihodnje izzive z jasnim ciljem, tj. napredek na poti v EU brez odlašanja," je dejal Michel.

Dodal je, da je pred pogajalci v Skopju, Tirani in Bruslju težko delo. V prihodnjih mesecih bo to predstavljajo trden temelj za odprtje sklopov pogajalskih poglavij, je pojasnil predsednik Evropskega sveta. Obenem se bo po njegovih besedah EU osredotočila na to, da bi širitvenemu procesu dala nov zagon, pri čemer je spomnil na junijsko zasedanje Evropskega sveta in vrh EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da bodo nadaljevali postopno povezovanje regije in unije že med širitvenim procesom. "Zahodni Balkan sodi v EU in zagotoviti moramo, da se bo to zgodilo," je še poudaril Michel.

Golob za dodelitev statusa kandidatke BiH do konca leta, začetek pogajanj EU s Tirano in Skopjem označil za zgodovinski korak

Premier Robert Golob je v pismu predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta Ursuli von der Leyen in Charlesu Michelu poudaril, da bi morala BiH status kandidatke za članstvo v EU dobiti na podlagi izpolnjevanja realnih pogojev, a dodal, da mora EU obenem upoštevati svojo soodgovornost za razmere v BiH in novo geopolitično realnost v Evropi.

BiH mora pred podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU sprejeti zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu BiH in zakon o javnih naročilih, je v pismu, ki ga je 8. julija naslovil na von der Leynovo in Michela, poudaril Golob. Pismo je v ponedeljek na spletu objavila slovenska vlada.

Hkrati je v pismu novi slovenski premier poudaril, da bi bilo pomembno, da BiH sprejme strategijo reforme javne uprave in akcijski načrt ter strategijo upravljanja javnih financ, s čimer bi pokazali svojo zavezanost izboljšanju javne uprave.

"Zgoraj navedeno ter izvedba svobodnih in poštenih volitev oktobra 2022 v BiH bi pokazale zadostno zavezanost države EU, kar bi predstavljalo podlago za dodelitev statusa države kandidatke za članstvo v EU do konca tega leta, najpozneje na zasedanju Evropskega sveta decembra 2022," je v pismu, ki ga je vlada označila za nadaljnjo razpravo po junijskem vrhu EU, poudaril Golob.

V pismu je opozoril, da je BiH preživela obdobje vojne, ki je trajno razdelilo njeno politično in upravno ureditev ter družbo, in poudaril, da bi s podelitvijo statusa kandidatke za članstvo v EU okrepili progresivno, v prihodnost usmerjeno ravnanje države. Izpostavil je, da je glavni razlog za stagnacijo države posledica nasprotujočih si vizij političnih elit BiH in nepripravljenosti teh elit, da bi dosegle potrebne kompromise za napredek države.

Golob je na junijskem vrhu EU podal predlog, da se BiH dodeli status kandidatke za članstvo v EU. Za to se je v pismu Michelu junija zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor, ki pa je pozval, da se BiH status kandidatke za članstvo v EU dodeli brez pogojev.

Evropski voditelji so na vrhu junija sprejeli sklep, da so BiH pripravljeni podeliti status kandidatke za članstvo v EU. Evropsko komisijo so pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi BiH, da bodo lahko odločili o tem.

Golob je sicer medvladni konferenci članic Evropske unije s Severno Makedonijo in Albanijo označil za zgodovinski in dolgo pričakovani korak na poti v družino EU. S tem se namreč pričenjajo pristopna pogajanja teh dveh balkanskih držav za članstvo v EU. Za albanskega premierja Edija Ramo in makedonskega premierja Dimitarja Kovačevskega je dejal, da sta izkazala potrpežljivost in vodstvo.

Na novico se je odzvala tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je na spletu zapisala, da se za prebivalce Severne Makedonije in Albanije z začetkom pristopnih pogajanj piše novo poglavje ter dodala, da bo Slovenija še naprej nudila podporo in je pripravljena pomagati pri napredovanju pogajalskega procesa.

Začetek pristopnih pogajanj je danes z veseljem pozdravil tudi predsednik države Borut Pahor, so sporočili iz njegovega urada. Pahor je ob tem poudaril, da je "to ena zelo redkih dobrih novic v zadnjem času, ki krepijo zaupanje v evropsko perspektivo Zahodnega Balkana".

Ta novica je po njegovem toliko pomembnejša v luči novih geopolitičnih razmer v Evropi, saj "prispeva k upanju, da se bodo ob morebitni novi blokovski delitvi v Evropi vse države Zahodnega Balkana znašle na evropski strani". Dodal je še, da "se mora okrepiti vzajemna odgovornost EU in držav Zahodnega Balkana za njihovo čimprejšnje članstvo v uniji", so sporočili iz predsednikovega urada.

Začetek pogajanj je pozdravila tudi evropska poslanka Irena Joveva (Renew Europe), podpredsednica delegacije pri skupnem parlamentarnem odboru EU-Severna Makedonija. Ob tem je v sporočilu zapisala, da je "odločitev o začetku pristopnih pogajanj žal prišla prepozno", EU pa je po njenem mnenju s politiziranim procesom izgubila veliko kredibilnosti in zaupanja v regiji. "Upam tudi, da bo današnja odločitev dala nov zagon za hitrejše in odločnejše reforme v regiji, hkrati bi lahko sprožila premisleke o reformi odločanja v EU. Ob tem se nadejam, da bo ta odločitev pospešeno vodila v dejansko članstvo Severne Makedonije in Albanije v EU," je dodala Joveva.