Dogodek se je po poročanju krone.at prejšnji teden zgodil na osnovni šoli na avstrijskem Koroškem.
Odmeva predvsem dejstvo, da se je vse skupaj zgodilo v prvem razredu. Šestletni deček je učiteljico večkrat udaril in ji poškodoval obraz. Očitno tako hudo, da se žrtev v začetku tedna še ni vrnila na delo. Učenec naj bi brez razloga napadel učiteljico, so za Krone potrdili pristojni. Nato se je fant lotil tudi sošolke, ki pa je na srečo ostala nepoškodovana in jo je po prihodu policistov prevzela mama.
Šestletnik, ki ima težko družinsko ozadje, je bil suspendiran do konca jesenskih počitnic. Potem pa bodo videli, kako naprej – sklicana je posebna konferenca, kjer naj bi iskali rešitve.
A te niso vedno učinkovite, opozarjajo številni.
Maja je pri severnih sosedih odmeval incident na osnovni šoli v Celovcu. Tam je bila učiteljica suspendirana, potem ko je prvošolca potisnila s stola. Kljub njenemu nesprejemljivemu obnašanju so številni učenci in starši učiteljici stopili v bran – razumeli so, zakaj je izgubila živce. Vodstvo naj bi dolgo ignoriralo številne pritožbe glede fanta.
Vse več nasilja
V zadnjih letih so številni starši, učitelji in strokovnjaki – tudi pri nas – zaskrbljeni nad vse bolj očitno prisotnostjo nasilnega vedenja med majhnimi otroki v šolah. Medtem ko je nasilje med mladostniki že dolgo raziskano področje, postaja vse bolj jasno, da se nasilje seli tudi v mlajše starostne skupine. Razlogi za ta pojav so kompleksni in vključujejo več dejavnikov, med katerimi so najpogosteje izpostavljeni vpliv družinskih razmer, medijev, tehnologije in družbenih sprememb.
Med pomembnimi razlogi je pomanjkanje čustvene regulacije in socialnih veščin. Majhni otroci, zlasti tisti v zgodnjem otroštvu, se šele učijo, kako obvladovati svoja čustva in kako komunicirati z vrstniki. Nekateri otroci se v šolskem okolju težje soočajo z frustracijami, stresom ali konfliktom, kar lahko vodi do nasilnega vedenja. Ko otroci niso sposobni izraziti svojih čustev na konstruktiven način, pogosto posežejo po fizičnem ali verbalnem nasilju kot načinu obvladovanja težkih situacij.
Otroci so danes izpostavljeni tudi večjim količinam digitalnih vsebin, vključno z nasilnimi videoigrami, filmi in družbenimi mediji, kot kdaj koli prej. Te vsebine lahko spodbujajo agresivno vedenje, saj otroci posnemajo nasilno vedenje, ki ga vidijo na zaslonih. Raziskave kažejo, da prekomerna izpostavljenost nasilnim vsebinam povečuje verjetnost, da bodo otroci agresivno vedenje dojemali kot sprejemljivo ali celo učinkovito obliko reševanja konfliktov. Pomanjkanje nadzora pri uporabi tehnologije tako prispeva k slabšemu obvladovanju vedenjskih vzorcev.
Družinske razmere in kakovost družinskih odnosov imajo ogromen vpliv na otrokovo vedenje. Otroci, ki živijo v družinah, kjer so prisotne težave, kot so finančni pritiski, konflikti med starši ali pomanjkanje čustvene podpore, so bolj nagnjeni k nasilnemu vedenju. Raziskave kažejo, da otroci, ki so priča nasilju doma ali doživljajo čustveno zanemarjanje, pogosto razvijejo nasilne vedenjske vzorce kot način spopadanja s svojimi občutki nemoči ali frustracije.
Tudi šole in domače okolje, ki ne nudijo dovolj strukture, discipline in pozitivnih vzgojnih pristopov, lahko prispevajo k nasilnemu vedenju otrok. Prekomerna permisivnost, kjer ni jasno postavljenih meja, ali nasprotno, preveč stroga disciplina brez razumevanja, lahko povzročita frustracijo in agresijo pri otrocih. Otroci potrebujejo doslednost, občutek varnosti in jasna pričakovanja glede njihovega vedenja.
Sodobno življenje prinaša veliko pritiskov tudi na otroke. V šolah se vse bolj poudarjajo uspeh in dosežki, kar lahko privede do stresa že pri zelo mladih učencih. Hkrati imajo otroci danes manj prostega časa za igro, ki je ključna za razvoj socialnih veščin. V nekaterih primerih se otroci zaradi pritiska in stresa zatečejo k nasilju, ker ne najdejo drugih načinov za izražanje svojih čustev ali pa se tako odzovejo na okolje, ki od njih zahteva preveč.
Zato ni niti presenetljivo, da se tudi število otrok, ki se soočajo z anksioznostjo, depresijo in drugimi duševnimi motnjami, povečuje.
