Putin in Biden dosegla dogovor o vrnitvi veleposlanikov

Ruski voditelj Vladimir Putin se je danes sestal z že petim ameriškim predsednikom, odkar je leta 1999 prevzel svoj predsedniški stolček. Tokratno srečanje je trajalo okoli tri ure in pol, in sicer manj časa, kot sta napovedovali obe strani. 

Po pogovorih sta imela oba voditelja novinarsko konferenco. Putin je novinarjem povedal, da sta se z Bidnom strinjala, da se morata veleposlanika ZDA in Rusije vrniti na svoja mesta in nadaljevati s svojimi diplomatskimi dolžnostmi. 

Ob zaostrovanju odnosov med državama je Rusija svojega veleposlanika v Washingtonu Anatolija Antonova marca poklicala na pogovore v domovino. Ameriški veleposlanik v Moskvi John Sullivan pa je aprila odpotoval v ZDA na posvetovanja, potem ko je Moskva "priporočila", naj zaradi naraščajočih napetosti v odnosih med Rusijo in ZDA državo začasno zapusti. Rusija je sicer spomladi v odgovor na ameriške sankcije izgnala več ameriških diplomatov.

Novinar CNN je Putina vprašal, ali so bili pogovori z Bidnom "sovražno nastrojeni". Ruski predsednik je poudaril, da so bili v resnici "precej konstruktivni". Putin je dodal, da sta se z Bidnom dogovorila tudi o začetku posvetovanj o kibernetski varnosti. 

Putin se ni mogel izogniti vprašanju o zaprtem opozicijskem politiku Alekseju Navalnemu. Pri tem ni želel izgovoriti njegovega imena in ga je označil za "tega človeka". Obtožil ga je, da je namerno kršil zakon. V intervjuju za ameriško televizijo pred srečanjem z Bidnom je Putin dejal, da ne more zagotoviti, da bo Navalni v zaporu preživel. Biden je ob tem opozoril, da bi smrt opozicijskega voditelja močno škodovala ameriško-ruskim odnosom.

Glede kritik na račun spoštovanja človekovih pravic je Putin odgovoril z obsodbo ZDA zaradi nasilja z orožjem in napadov z brezpilotnimi letali. Putin je Bidna opisal kot izkušenega državnika, ki je pravo nasprotje nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. "Zelo se razlikuje od predsednika Trumpa," je dejal.  

Kot je še dejal, sta govorila tudi o strateški jedrski stabilnosti. Obe državi naj bi preučili spremembe nedavno podaljšani pogodbi Novi start, ki omejuje število strateških jedrskih konic, pripravljenih na izstrelitev.

Po prvem srečanju z Bidnom, odkar je ta januarja nastopil mandat, je Putin tudi ocenil, da je ameriški predsednik "zelo uravnotežen, profesionalen človek". "Jasno je, da je zelo izkušen," je dejal. Ni pa ga Biden povabil v Belo hišo. Takšnega povabila nisem prejel, za tovrstno srečanje morajo biti izpolnjeni pogoji, je dejal ruski predsednik.

Kot je dejal, je bilo na srečanju izpostavljeno tudi vprašanje Ukrajine. Edina obveznost Rusije v krizi na vzhodu Ukrajine je olajšati izvajanje sporazumov iz Minska in Moskva je na to pripravljena, je zagotovil. Ruski predsednik je tudi dejal, da ZDA nimajo razlogov za zaskrbljenost zaradi naraščajoče vojaške navzočnosti ruske vojske na Arktiki.

Biden: Človekove pravice bodo vedno na mizi

Ameriški predsednik Joe Biden je ruskemu kolegu Vladimirju Putinu na današnjih pogovorih dal vedeti, da bodo ZDA še naprej obsojale kršitve človekovih pravic v Rusiji. Človekove pravice bodo vedno na mizi, je dejal na novinarski konferenci po srečanju in dodal, da je Putina tudi posvaril pred kakršnim koli vmešavanjem v ameriško demokracijo.

Potrdil je, da sta se s Putinom dogovorila, da bosta Washington in Moskva začela posvetovanja o kibernetski varnosti. Pri tem je Biden ruskega kolega opozoril, da kritična infrastruktura v nobenem primeru ne sme biti tarča kibernetskih napadov.

Biden je izrazil prepričanje, da si njegov ruski kolega ne želi nove hladne vojne. "Mislim, da je zadnja stvar, ki si jo zdaj želi, hladna vojna," je dejal novinarjem. Odnosi med ZDA in Rusijo morajo biti stabilni in predvidljivi, je dejal Biden, ki je ton pogovorov z ruskim kolegom ocenil kot "dober" in "pozitiven". Kot je dejal, v pogovorih ni prišlo do taktike zastraševanja, kljub različnim pogledom glede številnih vprašanj.

Sodelovati bomo morali tam, kjer imamo skupne interese, je dejal ameriški predsednik. Na vprašanje novinarjev, ali zaupa Putinu, je dejal, da za ZDA "ne gre za vprašanje zaupanja, ampak za vprašanje interesa". Glede njegove izjave, s katero je voditelja Kremlja označil za morilca, je odgovoril, da o tem ne želi več govoriti.

Na novinarsko vprašanje, kaj bo storil, da bo v prihodnje preprečil rusko vmešavanje v ameriške volitve, je dejal, da se Putin zaveda, kakšne bi bile posledice. Rusija "obupno poskuša ohraniti svoj položaj" svetovne sile, ob nadaljnjem vmešavanju bi bila cena, ki bi jo plačala, izguba tega statusa, je dejal. Enako po njegovem velja, če umre zaprti opozicijski voditelj Aleksej Navalni. Posledice za Rusijo bi bile uničujoče, je opozoril.

Srečanje v vili La Grange iz 18. stoletja s pogledom na Ženevsko jezero je trajalo približno tri ure in pol in je zajemalo celo vrsto tem: od vprašanj nadzora jedrskega orožja, človekovih pravic, Ukrajine, do regionalnih konfliktov v Afganistanu, Siriji in Libiji.

Na ulicah policijske patrulje, zaprte številne ceste

Priprave na sestanek so sicer potekale že nekaj tednov. Predsednika se danes sestala v vili iz 18. stoletja s pogledom na Ženevsko jezero. 

Težko pričakovani vrh se je odvil le nekaj dni pred razglasitvijo sankcij proti Moskvi in pred izgonom diplomatov zaradi ruskega vdora v ameriške zvezne agencije. Na udaru bo tudi varnost te regije. 

Švicarski sedemčlanski izvršni organ Zvezni svet je v petek odobril začasne varnostne ukrepe, ki vključujejo napotitev do 1000 vojakov in nadzor zračnega prostora, ki ga bo na današnjem vrhu izvajalo švicarsko letalstvo. Vilo, v kateri bo potekalo srečanje, so obdali z bodečo žico, lokalni zračni prostor bo za tri dni omejen. "Švica je dolžna zagotoviti zaščito oseb, ki po mednarodnem pravu uživajo posebno zaščito," so sporočili z zveznega ministrstva za obrambo.

Obrambno ministrstvo je v izjavi navedlo, da omejitev zračnega prostora ne bo vplivala na komercialne lete na letališče in z njega. Polkovnica Monica Bonfanti, poveljnica ženevske policijske uprave, je med tiskovno konferenco pred prizoriščem vrha dejala, da bo iz drugih švicarskih regij poklicanih 900 dodatnih policistov, kar bo policijski kontingent v mestu povečalo na približno 2000, poroča ABC News. Stephane Theimer, podpredsednik Zveznega urada za policijo in vodja Zvezne varnostne službe, je dejal, da urad ni prejel nobenih znakov o grožnjah. Vendar pa je ob tem opozoril tudi, da "teroristična grožnja v Švici in Evropi ostaja visoka". Navedel je tudi druge grožnje ekstremističnih nasilnih krogov.

Dodatne čete bodo imele vlogo pri zaščiti tujih odposlancev in podpori regionalni policiji Ženeve v zraku in na Ženevskem jezeru, so sporočili z obrambnega ministrstva. Pripadniki policije in žandarmerije že patruljirajo po ulicah, številne ceste so blokirane, prav tako pa sta za javnost zaprta tudi park La Grange in Ženevsko jezero.

"Ko imaš takšno srečanje, so takšne zapore sicer neprijetne, vendar pa se mi zdijo potrebne. Nekaj dni ne bom prišel v Ženevo," je za tuje medije povedal prebivalec iz Nice. Poudaril je tudi, da lahko takšno srečanje mestu prinese tudi številne koristi.