Francija je bila 13. novembra 2015 priča najbolj krvavim napadom po drugi svetovni vojni. Državo, ki si še ni opomogla po januarskih napadih na satirični tednik Charlie Hebdo, so v enem večeru pretresli pokol v pariški koncertni dvorani Bataclan, samomorilski napad na stadionu v predmestju prestolnice in streljanje na obiskovalce barov in restavracij v vzhodnem delu mesta. Umrlo je 130 ljudi, še 350 je bilo poškodovanih.

Šest let pozneje se dogajanje seli v sodno dvorano. Za vse obravnave je predvidenih devet mesecev – zaključile naj bi se 25. maja 2022. Ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov bo posebno sodišče v Parizu, pristojno za kazniva dejanja s področja terorizma, sodilo 20 obtoženim, med katerimi je tudi Salah Abdeslam, edini preživeli izmed napadalcev, ki jih je usmerjala skrajna skupina Islamska država (IS).

Na vprašanje glede identitete v začetku postopka je Abdeslam danes dejal, da želi poudariti, da "ni drugega boga kot Alah in Mohamed je njegov glasnik". Glede svojega poklica je dejal, da se je odpovedal vsem poklicem, da bi postal borec za Islamsko državo. Štirinajst obtožencev bo sicer prisotnih na sojenju, šesterici preostalih pa bodo sodili v odsotnosti. Večina je obtožena, da so pomagali in podpirali priprave na napad. 12 grozi dosmrtni zapor.

Sodni proces presega običajne okvire tako po številu zasebnih tožnikov – teh je skoraj 1800 – kot po čustvenem naboju in trajanju. Kar dve leti sta bili potrebni za priprave in izgradnjo posebne obravnavne dvorane v pariški sodni palači. Na voljo je 550 sedišč, po vsej dvorani so razporejeni zasloni za prenos dogajanja.

Prva dna dneva sojenja sta predvidena zgolj za poimensko navedbo vseh zasebnih tožnikov, šele na tretji dan bo sodišče vsebinsko širše predstavilo obtožbe. Vabljenih je več sto prič, med drugim preiskovalci iz Francije in Belgije, pa tudi tedanji francoski predsednik Francois Hollande. Med koncem septembra in oktobra bo na procesu pričalo približno 300 preživelih napadov in sorodnikov žrtev.