Zelo drugačen Trump, izklapljanje mikrofona in vprašanje – kam je gledal Biden?

Biden in Trump sta si stala nasproti po tem, ko je prvo soočenje zaradi razgrete debate in veliko prekinjanja naletelo na nemalo kritik, ki niso obšle niti precej nespretnega in odkrito pristranskega moderatorja, pa tudi po tem, ko je eno soočenje odpadlo, saj je Trump nasprotoval ideji, da bi bilo soočenje virtualno.

Trump, ki je vmes prebolel covid-19, menda pred soočenjem ni bil navdušen nad temami. Te so bile klasične – pravzaprav še preveč, saj gre za teme, ki vseskozi dominirajo v volilni debati, čeprav bi bilo v globoko razdeljeni družbi zagotovo smiselno pogledati še globlje pod površje in v dolgoročnejšo prihodnost. 

Kandidata sta v 90 minutah spet govorila o obvladovanju pandemije novega koronavirusa. Demokrati Trumpu očitajo nesposobnost in naklonjenost teorijam zarote, predsednik pa obljublja, da bo ekonomijo kmalu povrnil v stanje pred pandemijo in da je storil vse, da ne bi umrlo še več ljudi. Debata se je  dotaknila tudi vprašanj varnosti, rase, klimatskih sprememb in vodenja. 

Vprašanja so bila pogosto zastavljena tako, da so v manj ofenziven položaj postavljala Bidna. Na drugi strani pa je Trump premalo izkoristil možnost, da bi Američanom v odgovorih predstavil prihodnja štiri leta "svoje Amerike". 

Biden je bil tokrat tisti, ki je povedal več vsebinskega. Gledalec po soočenju nedvomno bolje pozna "njegovo Ameriko", ki naj bi bila rasno manj razdeljena in bolj zelena ter naj bi bolje skrbela za zdravje ljudi. Trump se je predolgo mudil pri nedorečenem poudarjanju dosežkov in splošnih samohvalnih izjavah, premalo pa pri strategiji. Slišali smo preveč o Bidnovih napakah, premalo o Trumpovih načrtih. 

Očitno pa je poslušal svetovalce. Gledali smo namreč predsedniškega, mestoma celo šarmantnega Trumpa, ki je nasprotniku pustil govoriti in se tudi kdaj zaplesti. Nekaj nesreče je imel zato, ker je bilo malo časa posvečenega njegovi močni temi – gospodarstvu, pri katerem se je Trump pred koronakrizo imel s čim pohvaliti, pa tudi zdaj se kažejo znaki okrevanja. 

Po drugi strani je Biden deloval zelo jasno na področju zdravstva in rasnih napetosti ter je veliko bolje izkoristil zadnje vprašanje o vodenju. Če je Trump tam spet zasadil nekaj bodic v nasprotni tabor, je Biden s svojim odgovorom o skupnem delovanju pobožal ušesa razprtij naveličanih volivcev. 

Prav tako je storil nekaj, kar za politike ni značilno in mu je nedvomno prineslo kar nekaj simpatij – dejal je, da je bila njegova politika do kaznovanja zasvojencev v preteklosti  napačna. Rekel je, da priznava, da je nekoč storil napako, prav tako je obljubil, da zasvojenci ne bodo več odhajali v zapor, ampak na zdravljenje. 

Zasvojenost je sicer vse hujša rakrana ameriške družbe, na katero je opozoril tudi Trump, a v kontekstu nasprotovanja zapiranju države zaradi covida-19, ki je bilo sicer ena najpomembnejših tem soočenja. Razlika med kandidatoma je bila tukaj jasna: medtem ko bi predsednik z virusom živel – če narod zaprejo, ne bodo več imeli naroda, pravi – bi Biden "zaprl virus, ne države". Iz nadaljevanja odgovora je bilo sicer jasno, da meni, da bi morali zapirati več, kot zdaj zapira Trump. 

Oba kandidata sicer s svojo retoriko in pristopom h kampanji nagovarjata predvsem svojo že prepričano bazo, kar smo videli tudi na tem soočenju. 

Analitiki se sprašujejo, ali bo to dovolj za Trumpa, ki v anketah zaostaja, ali bi moral stopiti iz svoje cone udobja, napraviti korak dlje ter usmeriti svoje sile v pridobivanje dodatnih volivcev. 

Brez težav pa ni niti Bidnova kampanja. Biden je v politiki že 47 let, številni mu očitajo, da je seznam njegovih dosežkov prekratek, da je star kandidat, predvsem pa, da je lutka ultra levega ozadja stranke, ki ji najbolj goreči kritiki očitajo jasno spogledovanje z idejami komunizma, pretirano osredotočenost na tematike, pomembne zgolj za različne manjšine, in slabo podkovanost, ko gre za vprašanje reševanja gospodarstva. 

Biden je sicer že pred soočenjem povedal, da pričakuje, da ga bo Trump ostro napadel – pa tudi njegovega sina Hunterja – a da se bo to na koncu obrnilo proti njemu. Trump se je napada tudi zares lotil. Biden se je branil, skušal je preusmeriti debato, a nekaj odprtih vprašanj na to temo ostaja. Po drugi strani pa zgodba Hunterja Bidna vse bolj spominja na zgodbo o Trumpovih davkih – odločenih volivcev tema ne zanima preveč in so svojemu kandidatu pripravljeni pogledati skozi prste. 

Kljub civilizirani debati zbadljivk torej ni manjkalo. Biden je Trumpa celo vprašal, ali ve, proti komu kandidira, Trumpa pa je – tako kot še kakšnega gledalca – zmotilo Bidnovo gledanje navzdol. Očital mu je, da bere zapiske. 

Debata se je nadaljevala tudi po uradni debati, in sicer na Twitterju. Trump je Bidnu obljubil, da bo objavil posnetek, v katerem obljublja konec "frackinga", ki je v ZDA pereča tema. Biden je obstoj takšnega posnetka zanikal, a očitno ga je Trumpova kampanja izbrskala. Med današnjim soočenjem sta sicer obe ekipi izjemno živahno tvitali. 

Več kot 47 milijonov ljudi je že glasovalo 

Glasovanje je sicer v ZDA v polnem teku, več kot 47 milijonov Američanov je že glasovalo in glede na veliko polarizacijo – številni so že dolgo in goreče odločeni, komu bodo namenili glas – je sicer vprašanje, kakšen vpliv je zadnje soočenje sploh še imelo na odločitev volivcev in razplet volitev. Trenutno dajejo ankete občutno prednost demokratskemu kandidatu. 

Današnje soočenje je precej spretno vodila NBC-jeva voditeljica Kristen Welker. Organizatorji so se odločili, da preprečijo neprestano skakanje v besedo, ki si ga rad privošči predvsem Trump, čeprav zelo neposreden besedni boj ni tuj niti Bidnu. Zato so vmes izklapljali mikrofone, da je lahko kandidat mirno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Taktika se je izkazala za učinkovito, saj smo dejansko gledali "predsedniško soočenje". 

Na Twitterju se je ob tem sicer odvijalo zabavno "ugibanje" o tem, kdo ima v rokah gumb za utišanje mikrofonov. Nad gumbom je seveda bdela produkcijska ekipa. 

Kdo bo na koncu dejansko predsednik, pa še vedno ostaja veliko vprašanje. Kot rečeno, vročica pred volitvami močno narašča, želja po glasovanju je goreča, kot že dolgo ne – vprašanje je le, ali gre za željo po spremembi smeri in gredo glasovi Bidnu ali vendarle Trumpu.

Večina analitikov je torej prepričana v prvi scenarij, po drugi strani pa ne gre povsem zanemariti dejstva, da so podobno menili tudi leta 2016, a je zmagal Trump, ki ima veliko "tihih podpornikov". Ti v času, ko v ZDA podpore Trumpu ni dobro obešati na veliki zvon, raje molčijo, kot da bi postali žrtev množice, ki  bi – predvsem na Twitterju – hitro obračunala z njimi. 

KAKO SE JE ODVIJALA DEBATA

Boj proti covidu-19. Trump: "Naroda ne moremo zapreti, ker ne bomo več imeli naroda." Biden: "Kdor je odgovoren za toliko smrti, ne bi smel biti več ameriški predsednik!"

Začelo se je pričakovano – z vprašanjem, kako se bo eden ali drugi kandidat boril z novim koronavirusom, saj število okužb spet narašča. Trump opozarja, da vidimo ponovno naraščanje okužb povsod, predvsem v Evropi, da pa na srečo smrtnost ni več tako visoka. "Imamo tudi cepivo, ki bo prišlo v nekaj tednih," je obljubil. "Bil sem v bolnišnici, zbolel sem in iz lastnih izkušenj lahko povem, da so me pozdravili in da sem vsaj začasno imun. Za koliko časa, ne ve nihče. Mi je pa več drugih voditeljev čestitalo za vodenje te krize. Bolezen bo izginila," je še dodal. 

"Kdor je odgovoren za toliko smrti, ne bi smel biti več ameriški predsednik," pa je bil jasen Biden. Trumpu je poočital, da je ljudi odvračal od nošenja mask, kar bi rešilo veliko življenj, pa tudi da nima načrta, kako varno odpreti podjetja in šole ter hitro testirati ljudi. Kot je napovedal, bi sam za to poskrbel, končal bi agonijo. 

Trump je na koncu še dodal, da natančnega datuma prihoda cepiva nima. Medtem ko nekateri menijo, da bi lahko bilo cepivo za množično uporabo na voljo šele prihodnje leto, je Trump rekel, da je vseeno prepričan v svojo časovnico, pri tem pa izpostavil cepiva družb Johnson&Johnson, Moderna in Pfizer. 

Na vprašanje, kako bi ljudi prepričal, naj se cepijo – navsezadnje je tudi njegova podpredsedniška kandidatka Kamala Harris dejala, da se ne bi cepila, če bi k temu pozival Trump – pa je Biden dejal, da bi to storil s "popolno transparentnostjo". 

Trump mu seveda ni ostal dolžen za opazke o nesposobnosti glede vodenja koronakrize in mu je poočital ne ravno spretno delovanje pred leti, ko je bila aktualna svinjska gripa. "Ne moremo se zapreti v klet kot Joe, z virusom moramo živeti. Jaz bi se tudi najraje kam zaprl za leto in pol, ampak to ne gre," še pravi Trump. "Zbolel sem, veliko sem se naučil, ampak sem tudi okreval. Vsi moramo okrevati. Naroda ne moremo povsem zapreti, ker sicer ne bomo imeli naroda." 

Biden se s tem ni strinjal – kot pravi, z virusom ne živimo, ampak zaradi njega umiramo, ljudje so izgubili svojce. "Ampak virus ni moja, pač pa kitajska krivda," je odločen Trump, ki mu je Biden sicer do konca očital katastrofalen prvi odziv na nevarnost in predloge o belilu in razkužilu kot zdravilu za virus. 

V tem trenutku je sicer iskanje rešitev pomembnejše od diagnoze. Biden meni, da po priporočilu strokovnjakov "ne bi zaprl države, ampak virus", a pravzaprav je zapiranju naklonjen veliko bolj kot Trump. Številne Američane sicer skrbi, kako veliko ekonomsko škodo bi prineslo še eno zaprtje, potem ko je prvo državo pognalo v rekordno brezposelnost. 

"Smo masivna država, masivna ekonomija, ljudje se v še nikoli videnem obsegu zatekajo k drogam in alkoholu, dogajajo se samomori," vztraja Trump, ki nasprotuje zaprtju, medtem ko Biden vztraja pri omejitvah v obliki varnega odpiranja podjetij in šol, hitrega testiranja, izogibanja družabnim stikom, postavljanja pregrad iz pleksi stekla ... Trump sicer meni, da si številna podjetja tega sploh ne bi mogla privoščiti: "Kar poglejte, kar se je zgodilo v New Yorku."

Sledilo je zelo resno vprašanje za Trumpa: koga sploh posluša glede na vse kritike, ki jih namenja glavnemu epidemiologu Anthonyju Fauciju? "Najprej je rekel, naj ne nosimo mask, potem pa, naj jih nosimo, najprej je rekel, da virus ni velika težava, potem pa, da je. On se očitno lahko zmoti. Sicer je pa krasen," je nekoliko nazaj stopil Trump, ki mu Biden sicer že od prvega soočenja dalje očita, da ga je "zgrabila panika", ko je videl, kaj se dogaja z virusom in kakšne bodo posledice na Wall Streetu. Trump je sicer skočil na omembo Wall Streeta in Bidnu poočital donacije za kampanjo iz tistih krogov, saj da tega denarja ni dobil zastonj. 

Tokratna kuharja: Rusija in Iran. In pa: kdo, če sploh kdo, je pravzaprav prejemal ruske in kitajske milijone?

Sledila je tema varnosti. Če so bili po prejšnjih volitvah mnogi prepričani, da so bile plod "kuhinje", bo podobno nedvomno tudi zdaj – ne glede na to, kdo bo zmagal. Po zadnjih poročanjih naj bi bila "kuharja" tokrat Iran in Rusija, obe državi naj bi imeli dostop do podatkov volivcev. Biden je Trupa obtožil ignoriranja teh težav in podrejanja Putinu ter povedal, da bi sam rešil napade na suverenost države. Prepričan je tudi, da te države spletkarijo proti njemu, saj "ga poznajo in vedo, kako bi delal". 

Trump je Bidnu poočital, da je prejel "ruske milijone, ki jih bo enkrat treba razložiti". Sicer pa je prepričan, da je njegovo stališče do Rusije dovolj trdno, ker je članice Nata prepričal v večje izdatke za obrambo in Ukrajini prodal orožje. "Tebe in tvojo družino pa so plačevali in vas najbrž še vedno," je poočital Bidnu. 

"Od nobenega tujega vira nisem nikoli vzel denarja,"  je bil jasen Biden, ki je podobna dejanja oočital Trumpu in k temu dodal še očitek, da Trump noče razkriti svojih davčnih napovedi. "Kitajska gradi cesto do tvojega igrišča za golf," je Trumpa zbodel Biden. 

Na vprašanje, kdaj bo Trump objavil svoje davčne napovedi, pa spet nismo dobili jasnega odgovora, potarnal je le, da davčni urad z njim "ravna slabo" in da je na splošno žrtev lova na čarovnice. "Zapravili so 48 milijonov, preiskali vse, pa jezni demokrati niso našli ničesar. Če bi jaz zapravil le milijon, bi o tebi izbrskal marsikaj," pa je prepričan Trump. Biden sicer odločno pravi, da ni bilo neetično nič, kar je kdaj storil. Prav tako je zanikal, da bi njegov sin služil "kitajski denar". 

In ko smo že ravno pri "kitajskem denarju" – sledilo je vprašanje za Trumpa: kaj je z njegovim bančnim računom na Kitajskem? "Bil sem poslovnež, ki je sklepal posle, zaprl pa sem ga, še preden sem postal predsednik," je vztrajal Trump. 

Trump sicer pravi, da bi morala Kitajska plačati za katastrofo z novim koronavirusom, zato je sledilo vprašanje za Bidna, kako bi "obvladal Kitajsko". Kot pravi, bi "poskrbel, da bi spoštovala mednarodna pravila", ne bi pa se povezoval z "barabini", kot sta Kim Džong Un ali Vladimir Putin. Trump na drugi strani meni, da Kitajska že plačuje v obliki višjih carin in sankcij. 

Biden je imel očitno na tej točki dovolj očitkov o spornih poslih svoje družine in je skušal obrniti smer debate. "Ne gre za mojo družino, govoriti bi morali o tvoji," je poočital tekmecu. 

Od ene problematične države smo se nato preselili k drugi – k Severni Koreji. Trump je menil, da ima še vedno dober odnos s tamkajšnjim voditeljem, saj da še vedno "ni vojne". Očitno ga ne motijo zadnji severnokorejski vojaški poskusi. Biden pa je prepričan, da bi bil uspešnejši pri obvladovanju te zaprte države. "Trump je barabinskega voditelja spremenil v legitimnega," je dejal Biden, ki pravi, da bi se s severnokorejskim voditeljem srečal le ob jasnih pogojih. Glede domnevno dobrega odnosa med ZDA in Severno Korejo pa je Biden dejal, da so imeli "pred invazijo v Evropi dobre odnose tudi s Hitlerjem". 

Bodo Američani le dobili zdravstveno oskrbo, ki si jo bodo lahko privoščili?

Od svetovnega se je nato debata selila nazaj na domači politični parket. Prvo je bilo  vprašanje zdravstvene oskrbe Američanov, ki so žrtve nam slabo razumljivega kolesja plačevanja zdravstvenih storitev in zdravstvenega zavarovanja. Trump je pred zadnjimi volitvami obljubljal korenite spremembe na tem področju, veliko boljši sistem od programa Obamacare. Te obljube vsekakor ni uresničil, obljublja pa, da se bo to zgodilo v prihodnjem mandatu. 

Biden na drugi strani želi program Bidencare – nadgradnjo Obamacara –, v središču katerega so cenejša zdravila, cenejše zavarovanje, oboje pa bi dosegli z več konkurence. Obljublja tudi boljšo oskrbo kroničnih bolnikov, Trumpu pa je poočital, da je več tisoč ljudem vzel možnost dostopa do zdravstva. Prav tako je zanikal, da se spogleduje s "socialističnim zdravstvom". "Mislim, da zdravstvo ni privilegij, ampak pravica," je bil še jasen Biden, ki se je pri tej temi očitno počutil zelo domače, saj je bil to eden njegovih prepričljvejših trenutkov debate. 

Koronakriza je sicer številne Američane pahnila v hudo revščino, še posebej so na udaru ženske, temnopolti in druge manjšine. Trump je za odsotnost sporazuma za pomoč ljudem obtožil demokratko Nancy Pelosi, saj da njena stran ne želi podpreti dogovora. Na drugi strani Biden krivdo za to, da sporazuma še vedno ni, vali na Trumpa in republikance. Trump sicer meni, da želijo demokrati sredstva za mesta, ki jih vodijo "njihovi" nesposobni politiki, na kar je Biden dejal, da če bo predsednik, države ne bo delil na modre in rdeče države, ampak bo predsednik vseh Američanov. 

Biden se tudi zavzema za dvig minimalne plače, medtem ko Trump meni, da bi morale o tem odločati zvezne države, ki lahko same ocenijo, ali si lahko tamkajšnja podjetja ta dvig privoščijo ali ne. Biden sicer meni, da ni dokaza, da bi višja minimalna plača vplivala na zaprtja podjetij. 

Eden bi prošnje za azil sprejemal pred mejo, drugi za njo

Sledila je tema migracij in vprašanje za Trumpa: kako bo otroke, ki so jih zadržali na meji, spet združil z družinami? Trump je poudaril, da veliko teh otrok ni prišlo s starši, ampak s tihotapci, čemur je Biden jasno ugovarjal. Po njegovem so otroke iztrgali iz rok staršev, zdaj pa ne morejo najti staršev več sto otrok. Trump sicer pravi, da je za te otroke dobro poskrbljeno. 

Zadrževanje ljudi na meji sicer ni Trumpov "izum", ampak zapuščina Baracka Obame, ki je tudi zelo hitro izvajal deportacije. A Biden pravi, da bo sam drugačen predsednik, in obljublja državljanstvo za nedokumentirane migrante. Izpostavil je tudi, da mnogi med njimi zdaj delajo kot reševalci. Trump mu je sicer poočital, da je prav on "gradil kletke", Biden pa mu je vrnil žogico in ga obtožil, da je prvi predsednik, pod katerim je treba za azil prositi na drugi strani meje. Trump sicer vztraja, da je spuščanje ljudi v državo, čemur šele sledi njihova obravnava, zelo zgrešen pristop, saj tako v državo prihajajo tudi morilci in zločinci. 

Sistemski rasizem – obstaja ali ne ...

Od ene vroče teme k drugi – rasizmu. Del države je prepričan, da v Ameriki vlada sistemski rasizem, pri čemer se starši bojijo za otroke, da bodo ti tarča na več ravneh – tudi tarča policije. Biden je dejal, da razume njihove strahove. 

Poudaril je, da je njegova hči socialna delavka. "Na srečo mi je ni bilo treba poučiti, naj ne seže v predal, če jo ustavijo policisti, temnopolti starši pa to morajo storiti, pa naj gre za bogate ali revne družine," je dejal demokratski kandidat in temnopoltim obljubil "boljši dostop do priložnosti" in manj nasilja. 

Tudi Trump je dejal,  da razume strahove temnopoltih, opomnil pa jih je, da je bil Biden del sistema, ki jih je označil za superpredatorje. "Nihče za temnopolte ni naredil toliko kot jaz," je vztrajal predsednik, ki izpostavlja spremembe na področju kaznovanja, zaporne kazni, pomoči za temnopolte in latino skupnosti, tudi na področju izobraževanja ...

Biden je zanikal, da bi temnopolte kdaj imenoval superpredatorji, Trumpu pa je poočital, da je nekoč rekel, da "je v zaporu premalo ljudi". Sicer pa namerava sistem spremeniti tako, da "zaradi drog ne bo šel nihče v zapor, ampak na zdravljenje". Priznal je, da so bila njegova stališča o tem, kdo naj gre zaradi drog v zapor, v preteklosti napačna. 

Biden je sicer ob tem svoje volivce opomnil na svoje kvalitete, Trump pa mu je rekel, naj se ne pretvarja, "da je nedolžen otrok". In spet smo končali pri očitkih o Rusiji. Voditeljica se tokrat sicer ni dala, zato je bil "ruski vložek" kratek, sicer pa smo danes slišali tudi, da je Trump šel v politiko zaradi "njega in Obame", Biden pa je Trumpu dejal, da "očitno ne ve, proti komu kandidira". 

In že smo bili spet pri debati o rasi. Trump je v preteklosti gibanje v podporo temnopoltih okrcal kot sovražno. Zdaj je poudaril, da podpira vse ljudi: "Sem najmanj rasistična oseba v tej sobi." Biden se s tem seveda ni strinjal. 

Trump ima "rad okolje"

Spet smo se znašli pri temi okolja, ki je v tej kampanji že zelo prežvečena, tako da nismo slišali nič novega. Trump je spet ponovil, da ima rad okolje, čisto okolje, čisto vodo, da pa zavoljo pariškega sporazuma ne bo uničil ekonomije. 

"Imamo moralno odgovornost, da se spopademo z globalnim segrevanjem, in strokovnjaki nas opozarjajo, da imamo za to le še kakšnih deset let, sicer bomo v resnih težavah,"  je poudaril Biden, ki trdi, da njegov načrt pomeni milijone novih delovnih mest, podpirajo pa ga tako okoljski strokovnjaki kot gospodarstvo. Trump sicer meni, da demokratski načrt ni vzdržen. 

Kdo pa lahko združi razdeljeno državo?

Sklepna tema je bila po pričakovanjih vodenje države, ki je neizmerno razdeljena. Trump je v zadnjem nagovoru volivcem v okviru soočenj obljubil, da bo državo povrnil na raven pred "kitajskim virusom". Zanimiva pa je njegova odločitev, da namesto s čim vzpodbudnim in državotvornim raje konča s kritiko Bidna, ki je na drugi strani ljudi spomnil, da imajo skupaj "možnost spremeniti stvari" in da je na kocki "karakter države".