Se Kitajska pridružuje 'elitnemu' klubu držav z letalonosilkami na jedrski pogon?

AP je pridobil satelitske posnetke, ki so jih sprva analizirali raziskovalci inštituta za mednarodne študije Middlebury v Kaliforniji. Preučevali so gorsko območje pri mestu Leshan v jugozahodni provinci Sečuan, kjer naj bi Kitajska gradila reaktor za proizvodnjo plutonija ali tritija za orožje. In našli so nekaj presenetljivega. Kitajska naj bi prav tam gradila prototipni reaktor za veliko vojaško ladjo, v kitajskih vladnih dokumentih je to navedeno kot projekt razvoja jedrske energije. 

Na podlagi satelitskih posnetkov in javnih dokumentov, vključno s projektnimi razpisi, kartotekami osebja, študijami vpliva na okolje in celo pritožbo državljana zaradi hrupne gradnje in prekomernega prahu, so ugotovili, da se prototipni reaktor za ladijski pogon gradi v gorah v mestecu Mucheng, približno 112 kilometrov jugozahodno od glavnega mesta province Sečuan Čengdu.

Reaktor, ki bo po podatkih iz dokumentacije o javnih naročilih kmalu začel delovati, je nameščen v novem objektu, zgrajenem na lokaciji, znani kot baza 909, v kateri je še šest drugih reaktorjev, ki delujejo, so razgrajeni ali pa v gradnji. Objekt je pod nadzorom kitajskega inštituta za jedrsko energijo, hčerinske družbe kitajske nacionalne jedrske korporacije, ki je zadolžena za tovrstne projekte.

Kitajsko ministrstvo za obrambno in ministrstvo za zunanje zadeve se še nista odzvala ali potrdila, da so posnetki resnični.

Že satelitski posnetki iz leta 2020 do 2023 so pokazali rušenje hiš na tem območju in gradnjo infrastrukture za zajem vode. Pogodbe za parne generatorje in turbinske črpalke pa kažejo, da projekt vključuje reaktor z vodo pod pritiskom in sekundarnim tokokrogom. V poročilu o vplivu na okolje je projekt označen kot gradbeni projekt, povezan z nacionalno obrambo, označen pa je za tajnega.

"Če Kitajska ne razvija križark na jedrski pogon, ki so jih med hladno vojno razvijale le ZDA in Sovjetska zveza, se projekt razvoja jedrske energije zagotovo nanaša na razvoj letalonosilk," so zapisali raziskovalci v podrobnem poročilu o svojih ugotovitvah.

Kitajska mornarica je že sedaj najštevilčnejša mornarica na svetu, in očitno se še ne bo ustavila. Dodajanje letalonosilk na jedrski pogon v floto bi pomenilo velik korak pri uresničevanju njihovih ambicij za pravo pomorsko vojsko, ki bi lahko delovala tudi v morjih daleč od Kitajske.  Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske se zaenkrat ponaša z več kot 370 ladjami in podmornicami ter močnimi zmogljivostmi za gradnjo novih ladij. Kitajske ladjedelnice letno zgradijo več sto plovil, medtem ko jih ZDA zgradijo pet ali manj. Vendar pa kitajska mornarica v marsičem zaostaja za ameriško mornarico, med drugimi imajo ZDA 11 letalonosilk, vse na jedrski pogon, kar jim omogoča, da so na voljo povsod po svetu.

"Z jedrskimi letalonosilkami bi se Kitajska uvrstila med prvovrstne pomorske sile, v skupino, ki je trenutno omejena le na ZDA in Francijo," je za AP dejal Tong Džao, višji sodelavec think tanka Carnegie Endowment for International Peace. "Za kitajsko vodstvo bi tak razvoj pomenil nacionalni prestiž, ki bi spodbujal domači nacionalizem in dvignil globalno podobo države kot vodilne sile."

Govorice, da Kitajska načrtuje gradnjo letalonosilke na jedrski pogon, že dolgo vzbujajo radovedne poglede z vseh strani sveta, a tokrat je prvič, da je raziskava potrdila, da Kitajska pripravlja pogonski sistem na jedrski pogon za vojaško ladjo v velikosti letalonosilke. "Prototip reaktorja v Lešanu je prvi dokaz, da Kitajska dejansko razvija takšno letalonosilko," je potrdil Jeffrey Lewis, eden od raziskovalcev pri projektu. "S takšno letalonosilko se bodo pridružili ekskluzivnemu klubu."

Prva kitajska letalonosilka, ki so jo naročili leta 2012, je bila predelana sovjetska ladja, druga pa je bila zgrajena na Kitajskem, vendar je tudi ta temeljila na sovjetski zasnovi. Letalonosilka tip 009 Fujian, ki so jo splavili leta 2022, je bila tretja letalonosilka v državi in prva, ki je bila tako zasnovana kot zgrajena doma. Uporablja elektromagnetni tip izstrelitvenega sistema, kakršnega je razvila in uporablja ameriška mornarica. Marca je bila potrjena gradnja četrte letalonosilke, na vprašanje, ali bo imela jedrski pogon, pa niso jasno odgovorili. Pojavila so se ugibanja, da bi Kitajska lahko začela izdelovati dve novi letalonosilki hkrati, eno tipa 003, kot je Fujia, in eno na jedrski pogon, česar doslej še niso poskušali, a imajo njihove ladjedelnice za to vse zmogljivosti.