Se bo na Kitajskem končala stroga ničelna politika proti covidu-19?

Delegati kitajske komunistične partije so danes ob zaključku XX. kongresa sprejeli dopolnila k ustavi partije, ki utrjujejo osrednjo vlogo predsednika Ši Džinpinga in odražajo njegovo ideologijo. Imenovali so tudi nov centralni komite, v katerem ne bo več pomembnih predstavnikov iz Šijevega ožjega kroga, med njimi premierja Li Keqianga.

V centralnem komiteju je okoli 200 delegatov. Njegovo jedro predstavlja 25-članski politbiro, moč pa je nadalje centralizirana v stalnem komiteju znotraj politbiroja, ki trenutno šteje sedem članov. V novi sestavi centralnega komiteja po poročanju tujih tiskovnih agencij ne bo dosedanjih članov stalnega odbora Li Keqianga, Wang Yanga, Li Zhanshuja in Han Zhenga. Slednja sta se morala zaradi svoje starosti upokojiti, Li Keqiang pa je tudi že pred časom napovedal upokojitev.

Iz centralnega komiteja so izključili tudi guvernerja kitajske centralne banke Yi Ganga, predsednika agencije za regulacijo bančnega in zavarovalniškega sektorja Guo Shuqinga ter namestnika premierja Liu Heja.

Srečanje je zaznamoval tudi skrivnostni izhod nekdanjega voditelja partije Hu Jintaoja. Do 79-letnika so med  dogodkom pristopili uradniki in ga prosili, naj dogodek zapusti. 

Novi centralni komite se bo na prvem plenarnem zasedanju sešel v nedeljo, ko bodo po napovedih objavili sestavo novega politbiroja in stalnega komiteja. Pričakovati je, da bodo za petletni mandat generalnega sekretarja že tretjič zapored imenovali 69-letnega Ši Džinpinga in s tem prekršili pravila partije glede starosti in omejitev mandata na tem položaju.

Med danes sprejetimi dopolnili k ustavi partije je tudi določilo, ki prvič eksplicitno izpostavlja nasprotovanje neodvisnosti Tajvana. Doslej je bilo v dokumentu zapisano, da si bo partija prizadevala okrepiti enotnost kitajskega naroda, tudi na Tajvanu, v novi ustavi pa je omenjeno nasprotovanje in onemogočanje separatistov, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. 

Kaj pa politika ničelne tolerance do covida-19? "To ni v naših rokah," je slednje komentiral 51-letni Džang Jiming iz Pekinga. Obenem je dodal, da čeprav prijemi morda za prebivalce in ekonomijo niso prijetni, vsaj "ni umrlo več milijonov ljudi, kot na primer v Ameriki". A večina vseeno upa, da bo današnji zaključek teden dni trajajočega kongresa prinesel spremembe tudi na področju zapiranja države. Prvič, ker se voditelji na srečanju sestanejo le vsakih pet let, kar je dolga doba, drugič pa zaradi tega, ker se po večjih dogodkih na Kitajskem večkrat omili nekatere ukrepe.

Skeptiki pa menijo, da se ta politika zagotovo ne bo končala "z danes na jutri", saj da tudi časopisi v lasti komunistične partije še vedno poročajo o dobrobiti ničelne tolerance do covida-19. Hkrati je tudi Ši Džinping v svojem otvoritvenem nagovoru prejšnjo soboto dejal, da so v času covida učinkovito zaščitili zdravje in "dosegli izjemno ravnovesje med epidemijo in gospodarskim nadzorom", s čimer je potrdil, da je z režimom zadovoljen. 

Na račun dobrih številk trpeli ljudje

In kitajska politika se je v primerih zajezitve širjenje različic izkazala za učinkovito. Medtem ko so se druge države borile z vse slabšo statistiko, je Kitajska zapirala mesta in začenjala z množičnim testiranjem - predvsem v času širjenja različice omikron. A čeprav so jim bile številke zaradi slednjega nekoliko bolj naklonjene, so na ta račun trpeli ljudje, poroča AP. 

Poleg splošnega nezadovoljstva s politiko so bili državljani kritični tudi do pomanjkanja zasebnosti. Spomladi so se med dvomesečnim zaprtjem Šanghaja po družbenih medijih razširili posnetki uradnikov, kako razbijajo stanovanjska vrata, da bi prebivalce odpeljali v karanteno, pri tem so ločili tudi starše in otroke, starejše in njihove oskrbnike ...  Zaradi režima je bil nekaterim omejen dostop do zdravnika. V mestu Šian tako na obravnavo niso spustili porodnice in novorojenčka, saj nista imela negativnega izvida testa, otrok pa je kmalu po tem zaradi zdravstvenih zapletov umrl. Protesti na ulicah so bili kljub temu redki, v treh letih so se le nekajkrat zbrali v Šanghaju in severovzhodnem mestu Dandong. Eden izmed državljanom se je proti Ši Džinpingovi politiki odločil protestirati tudi prejšnji teden pred začetkom kongresa. 

Višji svetovalec pri politično-svetovalnem podjetju Andy Chen meni, da do omilitve ukrepov po kongresu ne bo prišlo, saj da "pogoji, ki so vlado prisilili k vzpostavitvi ničelne okužbe s covidom, niso izginili". Izpostavil je, da še vedno primanjkuje učinkovitega cepiva in zdravil ter ustreznih pravil za karanteno na domu. 

Da do nenadnih sprememb ne bo prišlo, meni tudi strokovnjak za javno zdravje in zdravnik Jandžong Huang. Lahko pa bi vlada na kongresu začela postavljati temelje za počasno sproščanje ukrepov, dodaja. "Poleg tega večina prebivalstva kljub omejitvam normalno nadaljuje s svojim življenjem. Z vladnega vidika je to boljše kot na primer vsiljevanje cepljenja," še poudarja.

Čeprav so cepiva široko dostopna, kitajske domače različice niso tako učinkovite kot cepiva Pfizerja, Moderne in drugih evropskih in ameriških proizvajalcev. Kitajska je ravno zaradi slednjega zmanjšala čas med prejetjem drugega in tretjega odmerka cepiva, a cepljenje ni bilo obvezno. Z dvema odmerkoma je cepljenih približno 90 odstotkov prebivalcev, s tretjim pa 'le' 57 odstotkov državljanov. 

Kakšne so omejitve?

Komunistična partija je za čas kongresa na območju Pekinga covidna pravila še zaostrila. Na avtocestah so uvedli nadzorne točke za preverjanje zelenega potrdila, aplikacije, ki prikazujejo, ali so se lastniki telefonov zadnjih nekaj tednov nahajali na kateri izmed kritičnih območij. V Peking je prepovedan vstop vsem, ki so se nahajali v okrožjih, kjer so v zadnjih sedmih dneh odkrili vsaj en primer okužbe. Prav tako so za čas kongresa že 12. oktobra prekinili nekatere avtobusne povezave. Pred vstopom v javne prostore morajo vsi pokazati svojo QR kodo. 

V poslovne stavbe, nakupovalna središča, restavracije in druga javna mesta brez zelene kode in negativnega izvida testa na koronavirus vstop ni dovoljen, oba sta veljavna največ 72 ur. V Pekingu tako približno 21 milijonov prebivalcev teste opravlja dva- do trikrat na teden. Kljub temu ob pojavu prisotnosti okužbe še vedno zapirajo okrožja ali mestne soseske. Takrat se uradniki na ulice podajo v zaščitnih oblekah, zaprejo trgovine in od blizu nadzorujejo premike prebivalcev.

Na Kitajskem so se tako prebivalci navadili na strog režim, ki ga je konec leta 2019 uvedel kitajski voditelj Ši Džinping, kar precej slabše pa jo je odnesla kitajska ekonomija. Politični svetovalec Chen je na koncu še pristavil, da je zaradi slednjega začela rasti razredna neenakost, pojavlja se tudi družbena nestabilnost. "Prišlo bo do prelomne točke, ko bodo ljudje ugotovili, da to ni več sprejemljivo. Tega ne moremo več tolerirati," je zaključil.