Scholz je nedavno izključil možnost zagotovitve bojnih letal, pri čemer se je skliceval na potrebo po preprečitvi nadaljnjega zaostrovanja vojaških razmer. "Ukrajina ne bo dobila nobenega bojnega letala," je jasno poudaril.
Ukrajina je zaprosila zavezniške države, naj oblikujejo "koalicijo bojnih letal", da bi okrepile njihove zmogljivosti in pomagale v boju proti Rusiji. Predlog je ideja namestnika ukrajinskega zunanjega ministra Andrija Melnika, ki želi imeti ameriška letala F-16 in F-35, Eurofighterje, Tornade, francoske Rafale in švedska letala Gripen, poroča BBC.
Ukrajinske letalske sile imajo namreč floto zastarelih sovjetskih letal, ki jih uporabljajo za prestrezanje in napade na ruske položaje. "Niso nam hoteli dati težkega topništva, potem pa so nam ga dali. Niso nam želeli dati sistemov HIMARS, pa so nam jih dali. Niso hoteli dati bojnih tankov, zdaj pa nam jih dajejo. Razen jedrskega orožja ni več ničesar, česar ne bi dobili," je dejal Jurij Sak, svetovalec ministra za obrambo Oleksija Reznikova.
Pa ne samo tanki in letala, svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak predlaga, da bi poslali tudi rakete, ki bi "drastično zmanjšale ključno orožje ruske vojske". S pozivom za rakete ni zaostajal niti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, dejal je namreč, da Ukrajina potrebuje raketo ATACMS ameriške izdelave, ki ima doseg 297 kilometrov.
ZDA niso preveč navdušene nad to idejo, sporočile so, da se bodo o dobavi bojnih letal z Ukrajinci pogovarjali predvsem zelo previdno.
Po besedah Zelenskega se Ukrajina sooča s težkimi razmerami v Donecku in potrebuje hitrejšo dobavo orožja in nove oborožitve. "Razmere so zelo težke. Bahmut, Vugledar in drugi kraji v regiji Doneck so podvrženi konstantnim ruskim napadom," je poudaril. "Rusija želi zavleči to vojno in izčrpati naše sile. Pospešiti moramo dobavo in oskrbo orožja."
Nemški kancler Olaf Scholz pa je v intervjuju za Tagesspiegel pojasnil, da se trenutno osredotoča le na dobavo bojnih tankov in ne razmišlja o dobavi bojnih letal. "Dejstvo je, da smo šele zdaj sprejeli odločitev o pošiljanju tankov, debata o pošiljanju bojnih letal je nekoliko prezgodnja in nenavadna."
Poudaril je, da ne bo nikakor dovolil, da se ruska invaziji v Ukrajini sprevrže v vojno med Rusijo in Natom. "Ne bomo dovolili takega stopnjevanja," je po poročanju BBC dejal Scholz.
Dodal je, da je redno v kontaktu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, nazadnje naj bi se pogovarjala decembra 2022. "Moramo se pogovarjati drug z drugim," je poudaril in pojasnil, da mu je jasno, da je ruski napad na Ukrajino popolnoma nesprejemljiv in da bo nastalo situacijo rešil le umik ruskih enot.
Sergej Rjabkov: Gre za"zelo uničujoč korak", ki služi le zaostrovanju vojne
Rusija je obsodila dobavo Natovih bojnih tankov in potezo označila za "neposreden in vse večji dokaz vpletenosti Združenih držav in Evrope v vojno".
V pogovoru za rusko državno tiskovno agencijo Ria Novosti je Rjabkov navedel že znane utemeljitve Moskve za napad na Ukrajino, češ da vlada v Kijevu ogroža "varnostne interese" Rusije ter da preganja etnične Ruse in rusko govoreče prebivalce na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po besedah namestnika ruskega zunanjega ministra se zaradi načrtovanih dobav bojnih tankov Ukrajini nima smisla pogovarjati s pogajalci iz Kijeva ali njihovimi "marionetnimi gospodarji" na Zahodu.
Ruski in ukrajinski uradniki so sicer že večkrat namignili, da so odprti za mirovna pogajanja. Vendar nič ne kaže, da bi do teh lahko kmalu prišlo, saj vsaka stran postavlja zahteve, ki so za drugo nesprejemljive.
Minuli teden so kmalu po tem, ko je Nemčija odobrila dobavo tankov leopard Ukrajini in se zavezala, da ji jih bo tudi sama dostavila 14, iz Kremlja sporočili, da ta odločitev kaže na neposredno vpletenost Zahoda v vojno in da pogovori med državama zdaj niso več mogoči.
Dobavo tankov Kijevu so sicer napovedale še Poljska, Finska, Španija, Norveška in Kanada. ZDA so medtem napovedale dobavo 31 bojnih tankov M1 abrams, Velika Britanija pa bo ukrajinskim silam poslala 14 bojnih tankov challenger 2.
KOMENTARJI (241)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.