Vse se je začelo z ruskimi obtožbami na račun "zahodnega vmešavanja v potek posebne vojaške operacije". Iz uradne Moskve, pa tudi s strani vojaških blogerjev in kanalov na Telegramu, je bilo slišati, da naj bi z modernejšimi vojaškimi sistemi, kot so denimo Himars in različne protiletalske baterije, upravljali vojaki iz ZDA, Velike Britanije, Francije in drugih držav. Temu so sledila zanikanja in pojasnila, da z orožjem v skladu z vnaprej dogovorjenimi omejitvami (prepoved napadov na ozemlje Rusije) rokujejo izključno pripadniki ukrajinskih oboroženih sil. Kasneje so mediji razkrili, da predvsem ZDA in Velika Britanija sodelujeta pri posredovanju obveščevalnih podatkov o ciljih, ki jih nato posredujeta Ukrajincem.
Olaf Scholz je v ponedeljek znova zatrdil, da Nemčija v Ukrajino ne bo poslala raket Taurus, ki imajo doseg 500 kilometrov in bi hipotetično lahko zadele tudi tarče na ozemlju Rusije. Gre za raketo zrak-zemlja, ki ima podobne zmogljivosti kot britanski Storm Shadow in njegova francoska različica Scalp. Nemške rakete imajo sicer večji doseg, po dostopnih podatkih pa tudi večjo zmogljivost uničevanja bunkerjev in drugih utrjenih tarč.
Scholz je razkril, da Nemčija ne bo v Ukrajino poslala vojakov, ki bodo sodelovali pri izbiranju tarč in koordiniranju napadov, kot to počno britanski in francoski vojaki. Na vprašanje, ali bi potemtakem nemški vojaki morali oditi v Ukrajino, je odgovoril, da "nemški vojaki nikoli in nikdar ne smejo biti povezani s tarčami, ki bi jih napadle rakete Taurus". Dejal je, da obstajajo dobri razlogi, zakaj rakete niso na dnevnem redu. "Ta jasnost je nujna. Presenečen sem, da to nekaterih ljudi ne gane, da sploh ne pomislijo, ali bi lahko to, kar počnemo, privedlo do udeležbe v vojni." Nemški parlament je sicer že dvakrat glasoval proti dobavi raket Taurus Kijevu, Scholz pa je nato znova poudaril, da Nemčije ne želi vpletati v vojno proti Rusiji.
V Veliki Britaniji izjave nemškega kanclerja niso naletele na navdušenje. Še več, vidijo jih kot ogrožanje britanskega vojaškega in diplomatskega osebja v Ukrajini. Tobias Ellwood, nekdanji predsednik parlamentarnega odbora za obrambo, je po poročanju Telegrapha dejal, da "gre za očitno zlorabo obveščevalnih podatkov, ki je bila namerno zasnovana, da bi odvrnila pozornost od nepripravljenosti Nemčije, da bi Ukrajino oborožila z lastnim raketnim sistemom dolgega dosega." "To bo Rusija nedvomno uporabila kot izgovor za dodatno eskalacijo."
Scholz je deležen kritik tudi doma. "Izjava kanclerja o domnevni vpletenosti Francije in Velike Britanije v upravljanje vodenih raket dolgega dosega, uporabljenih v Ukrajini, je popolnoma neodgovorna," je dejal Norbert Rottgen, poslanec CDU.
Velika Britanija je v torek potrdila, da se v Ukrajini nahaja majhno število vojakov, med katerimi so tudi tisti, ki izvajajo usposabljanja za vojaške zdravnike. Da so zaskrbljeni za njihovo varnost, so za Telegraph povedali tudi neimenovani viri iz ministrstva za obrambo. Prav tako jih skrbi, da bi lahko Rusija sedaj okrepila svoje obveščevalne operacije na Otoku. Ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je ukrajinska uporaba raket Storm Shadow in izbira tarč stvar ukrajinskih oboroženih sil. "Združeno kraljestvo skupaj z drugimi zavezniki zagotavlja Ukrajini vrsto opreme za pomoč pri boju proti nezakoniti in neizzvani agresiji Rusije." Medtem je časnik The Times poročal, da je bil britanski admiral Tony Radakin aktivno vpleten v uničevanje ladij ruske črnomorske flote.
Scholzova izjava sicer ni nič novega za Moskvo. To poudarja obveščevalni svetovalec Justin Crump. Poudaril je, da je v zadnjem letu prišlo do več razkritij. Spomnimo, spomladi 2023 so v javnost 'pricurljali' dokumenti Pentagona, katerih istovetnost še danes ni potrjena, a tudi ne ovržena. V njih so poleg kompozicije ukrajinskih sil pred poletno protiofenzivo, nabora oborožitve in smeri napadov tičale tudi navedbe o številu pripadnikov držav članic Nata na terenu. Po teh podatkih so prednjačili prav Britanci, ki naj bi jih bilo takrat 50. "Njegova trditev je darilo ruskim propagandistom, ki si prizadevajo za spodkopavanje kohezije Nata in podpore Kijevu v tem kritičnem obdobju pred volitvami v ZDA in Združenem kraljestvu," je dejal Crump.
Strokovnjaki, ki so spregovorili za Telegraph, pravijo, da Scholza predvsem skrbi, da Ukrajinci ne bi upoštevali dogovorov o nenapadanju tarč v Rusiji. Pri tem poudarjajo možnost, da bi Nemčija lahko reprogramirala rakete pred dobavo in onemogočila prosto delovanje Kijevu. To so po poročanju ameriških medijev že pred časom storile ZDA, ki naj bi v primeru lanserjev Himars v sistem naložile programsko opremo, ki preprečuje napade onkraj meja Ukrajine.
Tudi ZDA so že dolgo na terenu v Ukrajini, njihova vojaška in uradna obveščevalna prisotnost sega še v obdobje po t. i. oranžni revoluciji, ki je zajela Ukrajino leta 2004 in 2005. Ruski predsednik Vladimir Putin je ZDA v intervjuju s Tuckerjem Carlsonom obtožil, da je na ozemlju Ukrajine in na sami meji z Rusijo gradila svoja vojaška oporišča. O tem ni na voljo nobenih uradnih informacij ali potrditev s strani Washingtona. The New York Times je v nedavnem članku z naslovom The Spy War: How the C.I.A. Secretly Helps Ukraine Fight Putin (Vohunska vojna: kako CIA na skrivaj pomaga Ukrajini v boju proti Putinu) razkril, da je ob meji z Rusijo že pred vojno delovalo 12 obveščevalnih centrov, ki jih je ustanovila in opremila ameriška obveščevalna agencija. Ob začetku vojne so svoje operativce preselili na zahod države, kasneje pa so se vrnili v Kijev ter druge lokacije in nadaljujejo z opravljanjem nalog. Washington Post je konec leta 2023 v obširnem članku glede spodletele ukrajinske protiofenzive navajal podatke o ameriškem sodelovanju pri snovanju operacije in nesoglasjih, ki so nastala zaradi različnih pogledov.
Ruski vojaški blogerji prav tako ocenjujejo, da ZDA in Velika Britanija aktivno sodelujeta pri koordinaciji napadov na Krim, saj naj bi se tik pred vsakokratnim napadom v Črnem morju pojavila ameriška in britanska izvidniška letala.
Britanski premier Rishi Sunak je po izjavah Emmanuela Macrona o napotitvi vojske v Ukrajino tako kot Olaf Scholz to možnost zavrnil. Dejal je, da ne razmišlja o napotitvi večjega kontingenta v Ukrajino. Rusija je medtem opozorila, da bi napotitev zahodni sil v Ukrajino, pomenila vojno med Rusijo in Natom.
V kopenskih spopadih sicer sodeluje večje število prostovoljcev iz držav Nata. Med njimi so številni nekdanji vojni veterani in tudi nenadno upokojeni pripadniki oboroženih sil Velike Britanije, ZDA, Francije, Kanade, Poljske in drugih držav. Vsi se sicer borijo v okviru legije tujcev, ki spada pod poveljstvo ukrajinske vojske. Njihovo natančno število ni znano, po nekaterih ocenah je število na vrhuncu udeležbe preseglo 20.000 prostovoljcev in plačancev.
