'Schengen je propadel': odkrili 2448 nezakonitih vstopov, ujeli 49 tihotapcev

Po podatkih zvezne policije so od uvedbe kontrol so zaznali 2448 nezakonitih vstopov, 1419 oseb so zavrnili, prav tako pa so aretirali 49 tihotapcev. Manuel Ostermann, namestnik predsednika nemškega policijskega sindikata, poudarja, da ti podatki dokazujejo potrebo po mejnih kontrolah, poroča focus.de. 

V Nemčiji so odločitev po krepitvi kontrol sprejeli po ocenah, da te meje predstavljajo pomembne točke za tihotapljenje ljudi in nezakonito prehajanje migrantov v državo. Od takrat na teh mejah velja nacionalno pravo, zvezna policija pa deluje kot mejna oblast. Mejna kontrola vključuje preverjanje dokumentov potnikov, pregled vozil in začasne preglede ljudi, ki vstopajo v Nemčijo.

Čeprav so mejne kontrole v Nemčiji že nekaj časa prisotne, še posebej na meji z Avstrijo, pa po drugi strani ta novi sklop kontrol ponovno odpira vprašanja o učinkovitosti Schengenskega območja in dolgoročni prihodnosti prostega gibanja znotraj Evrope.

Schengenski sporazum, ki je bil podpisan leta 1985 in v celoti vzpostavljen leta 1995, je bil zasnovan z namenom, da omogoči prost pretok ljudi, blaga in storitev znotraj Evropske unije in nekaj drugih držav članic. Vendar pa so se občasne mejne kontrole vrnile v časih kriz, kot so migracijski valovi in teroristične grožnje. 

Policijski sindikati in strokovnjaki za varnost opozarjajo, da so trenutni migracijski pritiski za Nemčijo velik izziv. Ostermann poudarja, da Nemčija zaradi svoje geografske lege in socialnega sistema ostaja glavno ciljno območje za migrante, kar vodi do velikega pritiska na meje. Država je v zadnjem letu na svojih mejah zabeležila več kot 100.000 nezakonitih prehodov, pri čemer mnogi partnerji Schengenskega sporazuma izvajajo tako imenovano "politiko prepuščanja", kar pomeni, da ne zaustavljajo migrantov, ki potujejo proti Nemčiji.

Ostermann ocenjuje, da je Schengenski sporazum v praksi "propadel", saj ne zagotavlja več varnosti in nadzora, ki bi ga moral. Verjame, da je trenutna evropska migracijska kriza pokazala pomanjkljivosti tega sistema in da bo Nemčija morala nadaljevati z nacionalnimi ukrepi, dokler ne bo vzpostavljena učinkovita evropska rešitev.

Medtem ko številni politiki, zlasti iz vrst konservativnih strank, podpirajo uvedbo mejnih kontrol, so nemški gospodarski sektorji izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih učinkov na trgovino in promet. Nemška industrijsko-trgovinska zbornica (IHK) je opozorila, da bi lahko okrepljene kontrole povzročile zamude, zlasti pri dobavi pomembnih dobrin, kot so živila in medicinski izdelki. Zamude na mejah bi lahko povzročile dodatne stroške za podjetja, ki so že pod pritiskom zaradi globalnih gospodarskih izzivov.

Tudi prevoz potnikov je prizadet. Ljudje, ki se vsakodnevno vozijo čez mejo, so poročali o daljših časih čakanja in težavah pri prehodu meje. Daniel Felscher iz IHK Ostbrandenburg je izjavil, da nekatera podjetja že poročajo o težavah pri zagotavljanju delovne sile zaradi zamud, ki jih povzročajo mejne kontrole. "Delavcev, od katerih je Nemčija v nekaterih sektorjih močno odvisna, si ne moremo privoščiti izgubiti. Potrebujemo jih," je poudaril Felscher.

Nekaj kritik prihaja tudi iz politike. Felix Banaszak, kandidat za predsednika stranke Zelenih, je izjavil, da bi lahko vzbujanje nerealnih pričakovanj glede mejnih kontrol škodilo dolgoročni varnosti. "Država, ki se zapre, ne more biti trajno varna in živahna," je dejal Banaszak.

Notranja ministrica Nancy Faeser in kancler Olaf Scholz sta medtem dala jasno dala vedeti, da bodo mejne kontrole ostale v veljavi, dokler ne bo vzpostavljena bolj učinkovita evropska rešitev za zaščito zunanjih meja EU. Faeser je poudarila, da si Nemčija prizadeva za nadaljnje zmanjšanje nezakonituh migracijj, ustavitev tihotapcev in zgodnje odkrivanje terorističnih groženj. Scholz pa je izjavil, da bodo mejne kontrole ostale v veljavi "tako dolgo, kot bo to potrebno."