"Spremljali smo ljudi, ki so se vračali iz Kitajske, ampak izbruh nas je presenetil."
Mi pa smo se o razmerah v Italiji, ki se predvsem na severu države spopada s hudim izbruhom koronavirusa, oblasti pa so medtem karanteno razglasile za celotno državo, pogovarjali z mlado italijansko zdravnico Saro Cocetto.
Še pred kratkim je bila v rednem delovnem pogonu, zdaj se je morala zaradi nosečnosti umakniti v ozadje – o novem koronavirusu je enostavno preveč neznank, tveganje bi bilo preveliko. Zdravnica, ki se v enem od italijanskih zdravniških sindikatov ukvarja predvsem s področjem mladih zdravnikov in izzivi, s katerimi se srečujejo, zdaj vsak dan ure in ure preživi tako, da spremlja strokovno literaturo in medijska poročanja, povezana s koronavirusom. Številne podatke nato posreduje naprej, kolegom, za katere so informacije še kako pomembne, a jih sami pod bremenom dela nimajo časa spremljati.
Kot pravi sogovornica, je izbruh koronavirusa Italijo – še posebej v takšnem obsegu – vsekakor presenetil. "Prvi potrjeni primer, 38-letnik, je bil dolgo obravnavan kot pacient z navadno gripo, dvakrat je celo prišel na urgenco. Šele nato je prišlo na dan, da je bil na večerji z nekom, ki se je pred kratkim vrnil iz Kitajske. Zato so ga testirali na koronavirus, test je bil pozitiven in vzpostavilo se je prepričanje, da je se je okužil od osebe, v družbi katere je bil, in ki se je vrnila iz Kitajske. Šele potem se je izkazalo, da človek, ki je veljal za vir okužbe 38-letnika, sploh ni bil pozitiven in italijanske zdravstvene oblasti so spoznale, da virus že kroži med populacijo."
Presenečenje se je zgodilo, čeprav so se pri sosedih z možnostjo pojava koronavirusa začeli ukvarjati relativno zgodaj. "Prve smernice v povezavi s koronavirusom smo zdravniki dobili konec januarja. Sprva smo kot potencialno okužene s koronavirusom obrvnavali vse, ki so bili v stiku z ljudmi s Kitajske in ki so se pred kratkim vrnili s Kitajske. V Severni Italiji namreč veliko ljudi dela s kitajskimi podjetji, tudi potujejo na Kitajsko in nazaj. Čeprav je Italija turistična država, nas niso toliko skrbeli turisti, kot izpostavljenost zaradi ljudi, ki sodelujejo s Kitajsko in tja potujejo. Tudi zato je bil eden prvih ukrepov v Italiji ukinitev direktnih poletov na Kitajsko. Uveden je bil ukrep preventivnega merjenja telesne temperature na letališčih pri vseh, ki so vstopali v Italijo. Vendar se je nato izkazalo, da gre za bolezen, pri kateri pacient dolgo ne kaže simptomov, tudi do 10 dni. Kar pomeni, da brez testa okužbe pri sebi sploh ne zazna. Ko se je izbruh začel, so se nato kmalu spremenili tudi epidemiološki kriteriji."
Težave s testi in težave z nerazumevanjem javnosti
Kot pravi, so bili zdravniki z začetno reakcijo italijanskih pristojnih na pojav koronavirusa v svetu relativno zadovoljni, imeli so podatke, situacijo so spremljali.
Pa je bilo – glede na kasnejši razvoj dogodkov – to dovolj? "Če pogledamo, kaj počnejo druge države, recimo tudi Nemčija, Francija, potem lahko vidimo, da tam zdaj počnejo podobne stvari, kot smo jih v Italiji počeli pred tremi tedni. Težava pa je, da pri okoli 85-odstotkov okuženih bolezen mine brez simptomov ali z zelo milimi simptomi, vsak pacient pa lahko povprečno okuži še približno tri ljudi – zaenkrat kažejo epidemiološke študije. Poleg tega gre za nov virus in na začetku so bile velike težave s testiranjem. Hitri testi niso bili na razpolago, sprva je bilo testiranje na voljo samo na Institutu Spallanzani v Rimu, tako da vsi odvzeti vzorci šli tja. Zdaj je testiranje na srečo mogoče v vseh večjih bolnišnicah. Ampak podobne težave imajo zdaj kolegi v drugih državah. Govorila sem z britanskimi kolegi, ki trenutno veliko vzorcev pošiljajo v Cambridge. Testiranje sprva vzame veliko časa. Soočamo se torej s težavami, ki jih s seboj prinese dejstvo, da gre za nov virus in smo na neznanem teritoriju."
Prav tako so se hitro – kot pri nas – pojavile težave z razumevanjem situacije v populaciji: "Ko je test pozitiven, se začne poizvedovanje o stikih pacienta. Nato pa se glede na simptome odločijo, koga od teh stikov bodo prav tako testirali. Ampak najbolj pomembno pri strategiji boja proti koronavirusu – in kar opažamo, da je tudi najbolj težavno – je, da morajo ljudje sodelovati. Da če so bolni ostanejo doma, da se čim manj družijo z drugimi, da se ne prepričujejo, da je "samo prehlad", ampak vseeno ostanejo doma, dokler niso povsem zdravi. To je bistveno!"
Zaradi neodgovornega vedenja do družinskega zdravnika le še po predhodnem naročilu
A niti v Italiji – kljub črni statistiki in ostrim ukrepov, ki bi morali že sami po sebi biti znak, da je resnično potrebna previdnost – veliko ljudi situacije ne jemlje resno in temu se je moralo prilagoditi tudi zdravstvo. "Družinski zdravniki paciente večinoma sprejemajo samo še po predhodnem naročilu. Da pojasnim – v Italiji se lahko pacienti pri zdravniku ali naročijo ali pridejo v čakalnico. Kako bo organiziral svojo ambulanto je stvar zdravnika. Zdaj že neka časa skoraj vsi sprejemajo izključno naročene paciente, saj je tako najbolj varno." Pa ne le najbolj varno za zdravnike – predvsem za paciente in vzdržnost vitalno pomembnega zdravstvenega sistema.
Ko gre za sume na koronavirus, so sistem uredili tako, da k potencialno okuženi osebi pošljejo ekipo usposobljenih reševalcev, ki bolnika odpeljejo v bolnišnico, če ima ta zelo izražene simptome, pri manj izraženih simptomih pa se svetuje tudi po telefonu.
Šok zaradi dokumenta in televizijskega prispevka: pokazali so, kaj izbruh v resnici pomeni
Kako je mogoče, da je neodgovorno vedenje še vedno tako zelo prisotno, je težko reči, pravi sogovornica. Enega od razlogov vidi v dostopnosti in samoumevnosti italijanskega zdravstva za paciente. "V Italiji je zdravstvo zastonj, to zagotovo vpliva."
Prav tako marsikdo resnično ne razume resnosti situacije: "Zveza anesteziologov je objavila dokument, v katerem govorijo o tem, kako obravnavati paciente z boleznijo covid-19, kdaj jih še sprejeti na intenzivno terapijo in kdaj ne. Na intenzivni terapiji je namreč omejeno število mest, zato je treba sprejemati tudi težke odločitve. Za marsikoga je bila objava tega dokumenta šok. Tako kot televizijska oddaja, ki je predvajala dogajanje na intenzivni terapiji v Cremoni. Pokazali so, kaj lahko ta bolezen prinese, in marsikoga je ta realnost presenetila."
Italijanski zdravniki o tem tudi vse bolj govorijo – tudi zato, da bi osvestili javnost. "V Italiji imamo 5000 ventilatorjev, ki jih potrebujejo najtežje bolni. Tudi to je eden od razlogov za drastične ukrepe. Če bi naenkrat zbolel velik del naše starejše populacije, bi bilo katastrofalno. Že tako je hudo, ampak če ne bi bilo vseh teh ukrepov za omejevanje širjenja bolezni, bi bilo še huje. Dejstvo je, da nimamo cepiva."
"Ljudem morajo biti na razpolago transparentni podatki"
Ukrepe italijanskih oblasti, ki se komu zdijo drastični in pretirani, zato podpira. "Jaz se popolnoma strinjam z vsemi odrejenimi ukrepi. Pa vem, da se je bilo težko odločiti zanje. Pri nas že od dvajsetega februarja ni pouka, otroci so še vedno doma. Takšna situacija se nam dogaja prvič. Ko se uvajajo ukrepi, je izjemno težko najti ravnovesje med tem, da se na eni strani ne sproži panika, in da se ljudje obnašajo odgovorno."
K temu pripomore tudi transparentno objavljanje podatkov, ocenjuje. "Objavlja se število opravljenih testov, število pozitivnih testov … Podatki se objavljajo vsak dan in ljudje vedo, kaj se dogaja. Tudi to je podatek, da je več kot polovica ljudi z izraženimi simptomi lahko doma. To je pravzaprav zelo pozitivna novica. Od šest do deset odstotkov pa jih potrebuje intenzivno nego. Dobro je, da ni bilo nobenega prikrivanja."
Velik vir dezinformacij in pomemben razlog neodgovornega vedenja: "Preveč se je poudarjalo starost žrtev"
Kar pa ne pomeni, da so sosedje povsem imuni na senzacionalistično poročanje. "Mene moti poudarjanje – umrl je "85-letnik". Gre za izgubljeno življenje," pravi sogovornica. Tako dosledno poudarjanje starosti prvih umrlih je v javnosti tudi zakoreninilo par zelo napačnih prepričanj. "Koronavirus res najtežje prizadene starejše. Ampak niso prizadeti samo oni. Imamo tudi mlajše paciente z zapletenim potekom bolezni. In zagotovo je bilo obdobje, ko so mediji pretirano poudarjali starost pacientov."
"Zato javnost ni razumela nekaterih ukrepov. Spraševali so se, zakaj se zapira šole, zakaj se hromi ekonomijo zaradi "starih ljudi," nadaljuje sogovornica.
No, ukrepi imajo jasen cilj: "Otroci večinoma ne zbolijo, nimajo simptomov, so pa lahko okuženi in s tem prenašalci virusa. Kar pomeni, da smo pri "idealnem scenariju", ko bi se otrok iz šole, kjer bi se okužil, popoldne odpravil do dedka, ki je pa seveda ogrožena skupina. Odpoved pouka je namenjena temu, da se omejuje število stikov."
Kako ravnati? Rezultat boja proti virusu in njegov davek je odvisen od vedenja vsakega posameznika
Prav tako ni mogoče kar pavšalno ocenjevati, kako (ne)uspešno se bo organizem določenega posameznika odzval na okužbo. "Potek bolezni je seveda zelo različen. Od stanja, kjer je počutje podobno kot pri gripi, malo bolijo tudi sklepi … Pri nekaterih to traja dlje časa, tudi deset dni, nato pa izzveni. Pri nekaterih pa so opazili, da se po določenem času – recimo tednu dni, ko je stanje podobno gripi – stanje poslabša, pride do respiratorne krize, razvije se pljučnica. Težko je predvidevati potek in predvidevati, koliko ljudi bo potrebovalo bolnišnično oskrbo in v kakšni meri."
Hud izbruh je za italijansko zdravstvo veliko breme, pod katerim pa sistem še ni klonil, čeprav hodi po nevarnem robu. "Sistem zaenkrat deluje, ker zdravstveni delavci dajejo vse od sebe. Okužilo se je sicer tudi veliko zdravstvenih delavcev, ena od zadnjih številk je 583. Najbolj izpostavljeni so bili družinski zdravniki, osebje na urgencah, infektologi … Najtežje je v „prvi bojni liniji“, ko o pacientu še ne veš dovolj. Ampak tudi zdravniki, ki so se okužili, a niso zelo zboleli, nadaljujejo z delom – kolikor lahko. Kolegici sta kar ostali v ordinaciji, sprejemali telefonske klice … Skratka urejajo vse, kar se da na daljavo, med drugim tudi elektronske recepte … Veliko je zgodb o požrtvovalnosti."
A ne glede na to, kako ključen je v boju proti koronavirusu zdravstveni sistem – ali bomo boj dobili, kako hitro in za kakšno ceno, je tako v Italiji kot pri nas odvisno od vsakega posameznika. "Najbolj pomembno je, da se javnost zaveda, kako pomembno je umivanje rok. In – čeprav se bo kdo smejal – tudi umivanje lastnega telefona, ki ga vedno nekam položimo, imamo v rokah … Očistimo ga vsaj zjutraj in zvečer. Jasno mora tudi biti, kaj storimo, če zbolimo: ostanemo doma, telefoniramo, storimo vse, da ne okužimo drugih. In če smo doma v karanteni, je pomembno, da na primer brisače in ostale pripomočke za osebno higieno, peremo na 60 oziroma 90 stopinjah, da zračimo prostore, robčke takoj odvržemo in umijemo roke … Osnovne, ampak zelo pomembne stvari." Skratka, pomembno je, da nismo ne panični, ne brezbrižni, ampak – odgovorni do sebe in drugih.
KOMENTARJI (592)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.