"Glede Ukrajine (...) naše sporočilo ostaja zelo jasno. Evropska unija je enotna v podpori Ukrajini, da bi ta dosegla celovit, pravičen in trajen mir. Samo Ukrajina kot napadena država lahko legitimno odloči, kaj pomeni mir in ali so pogoji za kredibilna pogajanja izpolnjeni," je o podpori EU Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Tudi v luči vrnitve republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo, ki bi lahko zmanjšal ameriško pomoč Ukrajini, je povedal, da ni čas za ugibanje o različnih scenarijih.
"Čas je, da Ukrajino okrepimo za vse scenarije. Današnja razprava je potrdila, da je Evropska unija odločena, da bo storila vse, kar je treba in dokler bo treba, da bo Ukrajina v položaju moči pred tistim, kar prihaja," je o sporočilu predsednikov vlad in držav članic Zelenskemu po svojem prvem zasedanju Evropskega sveta dejal Costa.
Zelenski je medtem dejal, da bo za konec vojne potrebna enotna podpora Evrope in ZDA. Po pogovorih z voditelji je povedal, da samo "evropska varnostna jamstva" za Ukrajino ne bodo zadostovala in da morajo priti od zveze Nato na podlagi odločitev, ki jih sprejmejo tako ZDA kot Evropa. Pojasnil je sicer, da si želi, da bi bil Trump na strani Ukrajine in bi pomagal končati vojno.
Glede pogovorov o prekinitvi ognja pa je dejal, da lahko do njih pride šele, ko bo jasno, "kaj se bo zgodilo jutri". Prekinitev ognja ne bo preprečila Putinu, da bo napadel spet čez nekaj tednov, mesecev ali let. Ukrajina si želi končati vojno, a za stabilen mir so potrebni močan položaj in varnostna jamstva, je pojasnil Zelenski.
Na zasedanju je sicer voditelje držav članic unije pozval k okrepitvi pomoči Ukrajini, predvsem za zaščito njenega energetskega sektorja. Ukrajina po njegovih besedah potrebuje najmanj 19 dodatnih sistemov zračne obrambe za zaščito energetske infrastrukture to zimo.
O tem in tudi o ekonomski podpori Ukrajini je sicer že v sredo zvečer v belgijski prestolnici govoril tudi na srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem in več evropskimi voditelji.
Rutteju in vsem partnerskim državam se je zahvalil za pripravljenost, da "bolj aktivno okrepijo našo zračno obrambo in da si skupaj prizadevamo za učinkovita varnostna jamstva". "Zavezništvo bo storilo vse, da bo Ukrajina kar se da močna, ko se bomo odločili za aktivno diplomacijo," je poudaril.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v sredo ločeno sestal tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, ki ga v četrtek ni bilo na zasedanju Evropskega sveta. "Deliva enako vizijo: zanesljiva jamstva so ključna za dosego miru," je Zelenski zapisal na omrežju X.
Dodal je, da sta nadaljevala pogovore o Macronovi pobudi glede "prisotnosti sil v Ukrajini, ki bi lahko prispevale k stabilizaciji poti do miru".
Možnost napotitve evropskih mirovnih sil, ki bi podpirale izvajanje prekinitve ognja v Ukrajini, se sicer v razpravah omenja vse pogosteje. Vendar pa so evropske države, z izjemo Francije, glede tega še precej zadržane.
Da je prezgodaj za pogovore o tem, je ob prihodu na vrh EU poudaril tudi premier Robert Golob. Za razpravo o tem in o pogojih miru bo po njegovem mnenju ustrezen čas šele po nastopu premirja.
Mora pa že ob nastopu premirja Evropa Ukrajini ponuditi jasno evropsko perspektivo, je še menil Golob in pojasnil, da to pomeni konkretne korake na področju vključevanja Ukrajine v EU.
Ob tem je izrazil prepričanje, da bo priložnost za premirje v Ukrajini in tudi na Bližnjem vzhodu nastopila s prihodom nove ameriške administracije, ki bo mandat nastopila 20. januarja.
Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo bi lahko poleg na ameriško pomoč Ukrajini vplivala tudi na trgovinske odnose med ZDA in EU. Golob glede priprav EU in Slovenije na vrnitev republikanca na položaj ameriškega predsednika meni, da je najbolje počakati, da nova administracija začne delo.
Voditelji so se sicer strinjali, da mora biti prednostna naloga Evrope ohranitev močnih čezatlantskih odnosov, je na novinarski konferenci po zasedanju dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pri čemer je poudarila skupni interes EU in ZDA, da se spopadeta z globalnimi izzivi. Costa je medtem dejal, da ZDA ostajajo eden najtesnejših partnerjev Evrope.
Madžarski premier Viktor Orban, čigar država s koncem leta zaključuje predsedovanje Svetu EU, pa je Evropejce v luči prihoda Trumpa na položaj pozval k strateški potrpežljivosti.
Voditelji so na četrtkovem vrhu govorili tudi o razmerah v širši regiji Bližnjega vzhoda, še posebej v Siriji, pri čemer so pozvali k vključujočemu političnemu procesu po padcu režima Bašarja al Asada.
Med temami vrha EU je bila še širitev unije, potem ko je dan prej v Bruslju potekal vrh EU-Zahodni Balkan. Premier Golob je sredine pogovore z voditelji šesterice zahodnobalkanskih držav označil za zelo iskrene in plodne. Razpravo je na eni strani zaznamovalo nezadovoljstvo držav kandidatk iz regije zaradi blokad s strani držav članic, na drugi pa velik zagon oziroma želja po tem, da bi pri širitvi naredili premik. Golob se je zavzel za pragmatičen pristop EU.
