Zlatko Šabič, profesor mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in vodja Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo, je sicer opozoril, da obisk Pelosijeve v Tajvanu ni bil del uradne zunanje politike ZDA. O tem obisku namreč ni bilo "nacionalnega konsenza", med številnimi poznavalci regije so se slišali resni pomisleki, navsezadnje pa tudi predsednik ZDA Joe Biden ni odkrito podprl tega obiska.
"A po drugi strani je treba vedeti, da je ameriški kongres zelo jasno naravnan v podporo Tajvanu in predsednica predstavniškega doma kongresa ima v tem kontekstu zagotovo podporo tako med demokrati kot republikanci. Treba je poudariti tudi, da je v Tajvan šla kot parlamentarka, ne kot predstavnica ameriške vlade," je pojasnil Šabič.
"Hkrati je v tem obisku tudi nekaj simbolike, kajti Pelosijeva je še kot mlada kongresnica obiskala Tiananmen, kjer je bil leta 1989 pokol protestnikov, zdaj ko v bistvu praktično zaključuje svoj mandat, pa je nekako zaokrožila svojo tajvansko zgodbo," je dodal.
Kitajska je že od začetka govoric, da bo Pelosijeva obiskala Tajvan, opozarjala, da gre za veliko provokacijo, in napovedala protiukrepe. Kot je dejal Šabič, je "Kitajska vzpenjajoča se velesila in v tem procesu se mora kot taka dokazovati. Agenda Kitajske pod vodstvom Ši Jinpinga je zelo jasna, del te agende je tudi združitev s Tajvanom. In Kitajska si preprosto ne notranjepolitično ne zunanjepolitično ne more privoščiti vtisa, da je šibka sila".
Spomnil je tudi, da za "Kitajsko Pelosijeva ni le parlamentarka, je politik z visokim položajem. Kitajska na tako imenovane provokacije ostro reagira tudi v primerih obiskov precej manj pomembnih politikov."
Iz takih razlogov je bilo pričakovati oster odziv s strani Kitajske in ni bil nikakršno presenečenje. "Karkoli manj od tega bi pravzaprav kazalo, da je Kitajska retorično zelo glasna, v praksi pa šibka. Ni pričakovati, da bo to zdaj vodilo v eskalacijo in vojno, bo pa demonstracija sile zelo jasna," napoveduje profesor.
Tajvan je za Kitajsko že nekaj časa pomembno notranjepolitično vprašanje. Kitajski voditelji s Šijem na čelu ga vidijo kot sestavni del Kitajske in so prepričani, da bo prej ali slej tudi formalno postal del Kitajske. Pomembnejši element pa je geopolitični, pravi Šabič.
"Tajvan je izrazito geopolitično pomemben otok, ker gredo mimo njega vse ključne mednarodne pomorske poti v regiji, predvsem vodi tudi do Japonske. Nadzor nad Tajvanom bi Kitajski pomagal zaokrožiti nadzor nad svojo neposredno soseščino. Kot vidimo, si Kitajska praktično lasti Južnokitajsko morje, ne glede na veljavne mednarodnopravne norme. Zelo si prizadeva za čim manjši vpliv ZDA v Jugovzhodni Aziji. Tajvan je ključen del teh prizadevanj," je pojasnil profesor.
"Po drugi strani imajo tu tudi Američani v bistvu enake geopolitične interese. Kot velesila si ne morejo privoščiti, da v tej regiji niso prisotni. Tu so tudi ideološki interesi. Tajvan je demokracija, kar Kitajska seveda ni. Ta vidik – stopiti v bran demokratični državi, ki jo ogroža komunistični režim – je še posebej pomemben za ameriški kongres in tudi v tem kontekstu lahko Pelosijeva daje legitimnost svojemu obisku. To nenazadnje tudi počne," je še dodal Šabič.
Ker je težko verjetno, da bo komunistična partija Kitajske opustila cilj, da se odloči za priključitev Kitajske, bo to zagotovo še nastopilo. A kdaj bi se to lahko zgodilo, je težko napovedati.
Po besedah Šabiča je možno vse, lahko bi se to zgodilo jutri, lahko pa tudi čez 10 let. Njegovo osebno mnenje je, da se Kitajska tega loteva izredno previdno, saj se doslej še ni preizkusila v resni vojni in je to za njo popolnoma novo področje. Po Šabičevem mnenju pa je za Kitajsko in njene voditelje popolnoma jasno, da če se odločijo za to, mora akcija tudi uspeti, in to v razmeroma kratkem času, sicer bodo tvegali ugled države in s tem njenega vodstva.
Peking od začetka ruske invazije na Ukrajino situacijo, ki ne poteka tako gladko, podrobno spremlja. V tem kontekstu je morda opozorilo še večje; če se bo Kitajska odločila napasti Tajvan, bo namreč morala biti zelo pripravljena. Del presoje zagotovo predstavljata tudi ocena vojaške pripravljenosti Tajvana in konkurenčnost ameriške moči proti Kitajski, še dodaja Šabič.
Po Šabičevih napovedih bo moral Ši Jinping tudi v luči iskanja tretjega mandata in "imenovanja za nedoločen čas" zagotovo pokazati veliko odločenost in demonstracijo sile, da pokaže, da je bil obisk Pelosijeve na Tajvanu za Kitajsko velika provokacija. "Mislim, da se bo to v regiji kar dobro čutilo," dodaja Šabič.
KOMENTARJI (159)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.