S smučmi bo 100 km capljal po asfaltu in po tleh vlekel kitajsko zastavo

Namling je znan aktivist, ki že vrsto let živi in ustvarja v Švici, s svojo lutnjo pa potuje po vsem svetu. Njegovo glasbo in sporočilo miru je hvalil tudi dalajlama.

Tokrat se je odločil ostati v domačih logih in od tam opozoriti na dogajanje na drugem koncu sveta. S protestnim pohodom želi v luči prihajajočih zimskih olimpijskih iger v Pekingu pozvati k bojkotu in opozoriti na kitajski odnos do Tibeta. Zato si je nadel smuči in si tibetansko zastavo simbolično privezal na hrbet, kitajsko pa vlekel po tleh.

V taki opravi namerava hoditi ves teden, da bi dosegel sto kilometrov oddaljeno Lozano, kjer je sedež Moka. Slovesnost ob odprtju OI bo 4. februarja.

Pozivi k bojkotu so se kar vrstili

Tudi priprave na 24. zimske olimpijske igre so potekale ob številnih pozivih k bojkotu. Več športnikov je za to izkoristilo svoj družbeni doseg, kitajska komunistična oblast pa se je še naprej dosledno upirala politizaciji športa, medtem ko je Mok poudarjal, da ni v njegovi pristojnosti, "da bi državam zapovedoval, kaj lahko in česa ne smejo narediti".

Že ob prižiganju in predaji olimpijskega ognja so glasno protestirali sicer maloštevilni zagovorniki človekovih pravic. Ti so na slovesno ceremonijo v antični Olimpiji vdrli s tibetansko zastavo in napisi proti genocidu v luči številnih odprtih vprašanj glede etničnih manjšin v Tibetu in Šindžjangu, kjer prebivajo večinsko muslimanski Ujguri, ter kitajskega zatiranja v nekdanji britanski koloniji Hongkong.

Nekaj dni po protestih ob prižiganju plamenice je turški košarkar v ligi NBA Enes Kanter predsednika Ši Džinpinga označil za "brutalnega diktatorja" in kritiziral Kitajsko na področju pomembnih etničnih vprašanj. Kitajci so zato iz javnega predvajanja odstranili tekme njegove ekipe Boston Celtics in v organizaciji Mednarodna kampanja za Tibet so dejali, da je tak odziv na Kanterjevo sporočilo "še en dokaz, da je Kitajska napačna izbira za izvedbo olimpijskih iger".

Vsem velikim voditeljem so ob številnih drugih zahtevah aktivistov v boju za človekove pravice predlagali tudi diplomatski bojkot olimpijskih iger, vseeno pa niso predlagali popolnega bojkota Kitajske.

Pod drobnogledom sta poleg dogajanja v Tibetu tudi kitajsko zatiranje v nekdanji britanski koloniji Hongkong in ravnanje z večinoma muslimanskimi Ujguri v regiji Šindžjang. Organizacije za človekove pravice pravijo, da je bilo v tamkajšnjih taboriščih v zadnjih letih zaprtih več kot milijon Ujgurov in članov drugih manjšin.

Kitajska je zanikala obstoj taborišč in jih zagovarjala kot centre za strokovno usposabljanje, katerih cilj je zmanjšanje islamskega ekstremizma.