S hrano povezana tretjina izpustov toplogrednih plinov

Podatke o globalnih izpustih toplogrednih plinov, povezanih s hrano, v obdobju med letoma 1990 in 2015 so zbrali raziskovalci Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) ter Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije, na spletni strani navaja FAO. Ugotovitve so ta teden objavili v znanstveni publikaciji Nature Food.

Ugotovili so, da so globalni prehranski sistemi leta 2015 ustvarili 18 milijard ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. To je 34 odstotkov vseh globalnih izpustov. Delež se sicer zmanjšuje, leta 1990 je znašal 44 odstotkov, obseg izpustov v absolutnih številkah pa se povečuje.

"Prehranski sistemi potrebujejo transformacijo," so poudarili raziskovalci. Upajo, da bodo njihove ugotovitve pomagale usmeriti ukrepanje človeštva na področja, ki bodo prinesla največji napredek v smislu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov.

Ogljični odtis hrane je sicer preučevalo že več globalnih študij, a avtorji tokratne trdijo, da so prvič zajeli vse države in vse sektorje – od proizvodnje, pakiranja in distribucije do zavržene hrane. Mednarodni panel za podnebne spremembe ZN (IPCC) je doslej oceno deleža postavljal v rangu od 21 do 37 odstotkov. 

Okoli polovico izpustov iz prehranskih sistemov sicer predstavlja ogljikov dioksid, zlasti na račun rabe zemlje. Velik pomen imata pri tem krčenje gozdov in degradacija zemlje. Ogljikov dioksid pa nastaja tudi pri procesih, povezanih s pakiranjem, transportom in predelavo.

Nadaljnjo tretjino izpustov predstavlja metan, katerega vpliv je v 100-letnem obdobju z vidika segrevanja ozračja 28-krat večji od vpliva ogljikovega dioksida. Ta nastaja predvsem pri živinoreji in reji drobnice, pa tudi pri proizvodnji riža in odlaganju bioloških odpadkov.

Preostali del je med drugim predstavljal dušikov oksid iz gnojil, vse večji delež pa so zavzemali tudi fluorirani toplogredni plini, ki jih pogosto uporabljajo za hlajenje.

Leta 2015 so lestvico šestih največjih onesnaževalk, če upoštevamo zgolj prehranski sistem, sestavljale Kitajska (13,5 odstotka globalnih izpustov), Indonezija (8,8 odstotka), ZDA (8,2 odstotka), Brazilija (7,4 odstotka), EU (6,7 odstotka) in Indija (6,3 odstotka).

Strokovnjaki so opozorili, da globalni prehranski sistem postaja vse bolj energetsko intenziven. Skoraj tretjina izpustov prihaja iz naslova rabe energije. Rastejo izpusti, nastali pri distribuciji, ki predstavljajo 4,8 odstotka vseh izpustov, a so še vedno manjši od izpustov, nastalih pri pakiranju, ki znašajo 5,4 odstotka.

Novembra objavljena študija v znanstveni reviji Science je ocenila, da bodo izpusti iz naslova prehranskih sistemov, če jih svet ne zmanjša, sami potisnili Zemljo čez mejo segrevanja ozračja za 1,5 stopinje Celzija – vrednosti pod to mejo večina strokovnjakov še razume kot relativno varne – do leta 2050.

ZN so nedavno ocenili, da je 17 odstotkov oziroma skoraj milijarda ton hrane, ki je bila leta 2019 dostopna potrošnikom po svetu, končala v smeteh gospodinjstev, trgovcev, institucij ali gostincev.

Vse te podatke bodo verjetno pretresali udeleženci prvega svetovnega vrha na temo prehranskih sistemov, ki ga letos pripravljajo ZN.