"Nepremičninski trg se je začel gibati v neželeno smer. Nepremičnine so se začele kupovati ne zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja, ampak predvsem s ciljem naložbe, včasih pa tudi iz špekulativnih razlogov," je ob predstavitvi nepremičninskega davka dejal Marko Primorac. Vse to je po prepričanju vlade privedlo do zvišanja cen nepremičnin, pa tudi do tega, da je na trgu 600.000 praznih stanovanj ali stanovanj, ki se uporabljajo zgolj za kratkoročno oddajanje v najem turistom.
Nepremičninski davek bo zamenjal davek na počitniške hiše. Ta znaša od 0,60 evra do pet evrov na kvadratni meter in ni obvezen, določajo pa ga enote lokalne samouprave, torej občine in mestne občine. Te bodo določale tudi višino novega davka na nepremičnine, ki pa bo obvezen. Najnižja višina davka bo 0,6 evra na kvadratni meter, najvišja pa osem evrov na kvadratni meter. Višina davka se bo lahko razlikovala tudi med območji znotraj posamezne občine oz. mesta.
Petino sredstev, zbranih z davkom na nepremičnine, bo prejela država, 80 odstotkov pa občine.
Nepremičninski davek se bo po Primorčevih besedah nanašal predvsem na stanovanjske stavbe. Izjeme bodo tako nepremičnine, ki se uporabljajo v kmetijske in nestanovanjske namene. Plačila davka bodo oproščeni tudi objekti, oddani v dolgoročni najem (za najmanj 10 mesecev na leto), nepremičnine, ki ne onemogočajo funkcionalnega bivanja, in nepremičnine, ki se ne morejo uporabljati kot stanovanje.
Davčno obveznost bodo pristojni določali po stanju na dan 31. marca v tekočem letu. Če bo nepremičnina na ta dan prazna ali oddana v kratkoročni najem, bo njen lastnik moral plačati davek. Primorac je napovedal tudi, da bodo zvišali spodnjo mejo pavšalnega davka na dohodek od oddajanja turističnih apartmajev. Kot je pojasnil, je dolgoročni najem trenutno veliko bolj obdavčen, saj davčna stopnja znaša okoli 8,4 odstotka, davek od kratkoročnega najema pa je okoli dva odstotka.
Kriterij spremenjenega pavšalnega davka bo indeks turistične razvitosti območja. V turistično najbolj razvitih delih bo pavšalni davek letno znašal od 150 do 300 evrov na ležišče.
Slovenci lastniki okoli 115.000 nepremičnin na Hrvaškem
Nepremičninski davek je najpomembnejši del novega kroga davčnih sprememb, v sklopu katerega bodo spremenili šest zakonov. Sveženj naj bi začel veljati 1. januarja 2025. Hrvaška vlada želi z novim svežnjem zakonskih sprememb na davčnem področju po Primorčevih besedah izboljšati sistem obdavčitve nepremičnin, spremeniti višino davčne obremenitve dohodkov od turizma oziroma od kratkoročnega oddajanja nepremičnin ter sočasno odpirati prostor nadaljnji davčni razbremenitvi dela.
Spodbuditi želi tudi vračanje hrvaških državljanov zaradi demografskih ciljev in potreb trga dela, med cilji reforme pa so tudi poenotenje višine prispevkov za zdravstveno zavarovanje za vse na trgu dela, digitalizacija in administrativna razbremenitev ter krepitev davčne discipline.
Slovenci so po neuradnih podatkih lastniki okoli 115.000 nepremičnin na Hrvaškem, med katerimi jih je največ na obali. V letu 2023 so po podatkih hrvaške davčne uprave kupili nekaj manj kot 3400 nepremičnin. Leta 2022 so jih okoli 3300, leta 2021 pa približno 2300.
KOMENTARJI (72)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.