Volodimir Zelenski je zbrane nagovoril na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ob tem pa si prizadeva, da bi dolgotrajna obramba njegove države ostala v mislih političnih voditeljev, katerih pozornost je zdaj usmerjena v krizo na Bližnjem vzhodu.
"Pomembno je, da stojite z nami, zahvaljujem se vam za podporo," je dejal. "Zelo pomembno je, da smo tukaj, da spodbudimo naložbe v Ukrajino in podpremo gospodarstvo."
"Vojna v Ukrajini traja že skoraj dve leti, vendar je minilo skoraj deset let, odkar si je Rusija priključila Krim," je dodal. Ob tem je opozoril, da se Rusija že vrsto let vmešava tudi v afriške države, vse od Sudana do Malija.
Ob tem se je Zelenski vprašal, kaj se bo zgodilo, če se bo konflikt razširil onkraj meja Ukrajine, katera evropska država lahko danes zagotovi pripravljeno vojsko, ki se bo uprla Rusiji, tako kot se je Ukrajina? "Putinu in njegovi strategiji je bolje narediti konec zdaj," je dejal.
Bruselj in ZDA se zavzemata za dodatno financiranje Ukrajine
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Davosu pozvala k stabilnemu financiranju in obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini. Podobno zavezo je dal še ameriški državni sekretar Antony Blinken.
"Ukrajinci v letu 2024 in tudi kasneje potrebujejo predvidljivo financiranje. Potrebujejo zadostno in trajno oskrbo z orožjem za obrambo svoje države in ponovno pridobitev njenega ozemlja," je von der Leyen dejala v svojem nagovoru.
Ocenila je, da Rusija v vojni ni dosegla svojih strateških ciljev in da je izgubila približno polovico svojih vojaških zmogljivosti. "Ruski neuspeh je tudi gospodarski. Sankcije so njeno gospodarstvo ločile od sodobne tehnologije in inovacij. Zdaj je odvisna od Kitajske," je nadaljevala.
Prav tako je izjavila, da se kljub madžarski blokadi še naprej zavzema za soglasno odločitev vseh članic EU glede 50 milijard evrov vredne pomoči Ukrajini. "Osebno sem naklonjena soglasni odločitvi v Evropski uniji glede pomoči Ukrajini. Pripravljamo pa se tudi na možnost, da nam to ne bo uspelo," je dodala.
Voditelji članic EU bodo 1. februarja na izrednem vrhu skušali odpraviti blokado Madžarske in zagotoviti 50 milijard evrov finančne pomoči Ukrajini v naslednjih štirih letih. Medtem se tudi vlada v ZDA, ki je sicer odločna podpornica Ukrajine, v kongresu trudi odobriti 60 milijard dolarjev vreden paket pomoči.
Blinken se je danes ob robu srečanja WEF v Davosu sestal z Zelenskim in mu kljub zastoju zaradi nasprotovanja republikancev v kongresu obljubil, da bo Washington zagotovil dodatno finančno podporo Ukrajini.
"Odločeni smo, da bomo še naprej podpirali Ukrajino, in pri tem tesno sodelujemo s kongresom. Vem, da bodo enako storili tudi naši evropski kolegi," je dejal. Zelenski pa se je Blinknu zahvalil za pomoč ameriške vlade, ki je Ukrajini od začetka vojne februarja 2022 zagotovila za 44 milijard dolarjev vojaške pomoči.
Stoltenberg: Pomoč Ukrajini je naložba v našo lastno varnost
Zelenski je na forumu posvaril, da bo ruski predsednik Vladimir Putin nadaljeval svojo invazijo, tudi če bi prišlo do premora spopadov na fronti. Opozoril je, da se Putin v Ukrajini ne bo zadovoljil z zamrznjenim konfliktom in ponovil, da ima Moskva ekspanzionistične cilje, ki presegajo ukrajinske meje.
Zahod je pozval k okrepitvi dobave vojaške pomoči. "Ukrajina si mora zagotoviti zračno prevlado. To nam bo omogočilo napredek na terenu," je še dodal.
Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, ki se je srečal z Zelenskim, računa na nadaljnjo podporo članic Nata Ukrajini. "Pomoč Ukrajini je naložba v našo lastno varnost. Ukrajini moramo stati ob strani in na neki točki bo Rusija razumela, da plačuje previsoko ceno, in bo pristala na pravičen in trajen mir," je dodal.
Zelenski je na srečanju s prvim človekom Nata ponovil namero Ukrajine za pridružitev zavezništvu in mu poročal o stanju na fronti. Dejal je, da v letošnjem letu od zveze Nato pričakuje odločitve, ki bodo njegovo državo približale pridružitvi zavezništvu, in poudaril pomen krepitve ukrajinskih sistemov zračne obrambe zaradi nedavnega okrepljenega ruskega obstreljevanja ukrajinskih mest.
Evakuacija več kot 20 vasi v harkovski regiji
Oblasti v severovzhodni ukrajinski regiji Harkov so pozvale prebivalce več kot 20 vasi v bližini frontne linije k evakuaciji, saj so se ruski napadi na tem območju okrepili. Ruske sile so bombardirale tudi ukrajinsko mestece Nju Jork v bližini Donecka na vzhodu države, pri čemer so bile ranjene tri osebe.
"Glede na poostrene varnostne razmere uvajamo obvezno evakuacijo prebivalstva iz občin Kindrašivska in Kurilivska v okrožju Kupjansk," je v objavi na družbenih omrežjih sporočil guverner harkovske regije Oleg Sinegubov.
Dodal je, da v omenjenih občinah skupno živi nekaj več kot 3000 prebivalcev, med njimi skoraj 300 otrok, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ukrajina sicer redno odreja evakuacije civilistov iz mest in vasi, ki jih napadajo ruske sile, vendar ti ukazi večkrat ostanejo neizvršeni. Del regije Harkov je kmalu po začetku vojne v Ukrajini februarja 2022 padel v roke ruskih sil, ki se kljub kasnejši izgubi ozemlja v tej regiji še vedno trudijo, da bi zavzele Kupjansk, pomembno železniško vozlišče, kjer je pred vojno živelo približno 30.000 ljudi.
Ruske oborožene sile so ob tem ponoči izvedle zračni napad na mestece Nju Jork na vzhodu Ukrajine, kjer spopadi med ukrajinskimi silami in ruskimi separatisti sporadično potekajo že od leta 2014. V napadu so bile ranjene najmanj tri osebe, uničenih pa je bilo več stanovanjskih blokov in hiš. Ime mesteca izvira še iz časov vladavine ruske carice Katarine Velike, vendar izvor imena ostaja skrivnost in je predmet številnih lokalnih legend. V času Sovjetske zveze so kraj preimenovali v Novgorodsko, nato pa je leta 2021 po posredovanju ukrajinskega parlamenta znova dobil izvorno ime.
Medtem tudi ukrajinske sile še naprej izvajajo napade na ruska ozemlja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi je ruska zračna obramba ponoči odbila ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki in raketami na rusko regijo Voronež, ki meji na Ukrajino.
