Odbor ministrov Sveta Evrope je danes v skladu s svojim statutom sklenil, da zaradi oboroženega napada na Ukrajino Ruski federaciji s takojšnjim učinkom odvzame pravico do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini, je zapisano na spletni strani Sveta Evrope.
Stalni predstavniki 47 držav članic so se dogovorili, da bodo na pobudo Ukrajine in Poljske Ruski federaciji začasno odvzeli pravico do zastopanja v Svetu Evrope, pri čemer so se sklicevali na 8. člen njegovega statuta, ki dovoljuje začasni odvzem pravic do zastopanja članice in celo izključitev članice iz organa.
Sprejeta odločitev je že stopila v veljavo in vpliva na pravice Rusije do zastopanja v odboru ministrov in parlamentarni skupščini Sveta Evrope, ne vpliva pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je del Sveta Evrope. Ruski sodnik tako ostaja član sodišča, ki bo še naprej obravnavalo in odločalo o vlogah, vloženih proti Rusiji.
Svet Evrope je evropska politična organizacija, ustanovljena leta 1949. Naloga te organizacije je predvsem spodbujanje in varovanje človekovih pravic, demokracije ter sodelovanje med državami članicami na področju kulture.
Rusija, ki je članica Sveta Evrope od leta 1996, je bila v preteklosti že deležna podobnih sankcij. Po priključitvi ukrajinskega črnomorskega polotoka Krim leta 2014 je bila ruski delegaciji v parlamentarni skupščini odvzeta volilna pravica, Rusija pa se je odzvala z bojkotom zasedanj skupščine in prekinitvijo plačevanja prispevka v proračun sveta.
Rusiji so bile pravice povrnjene leta 2019 s sporazumom, za katerega se je zavzemal predvsem francoski predsednik Emmanuel Macron, ki si je takrat prizadeval za oživitev odnosov z Rusijo.
Putin ukrajinskim vojakom: Lažje bi se pogajal z vami
Ruski predsednik Vladimir Putin je zgodaj popoldne ukrajinsko vojsko pozval, naj prevzame oblast v Kijevu ter vrže z oblasti predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove sodelavce ter jih označil za "neonaciste" in "odvisnike od mamil", ki ljudi uporabljajo za živi ščit.
"Vzemite oblast v svoje roke. Mislim, da se bomo lažje pogajali z vami kot s to bando neonacistov in odvisnikov od mamil," je ukrajinsko vojsko pozval Putin v nagovoru, ki ga je predvajala ruska televizija.
Ruski predsednik izraz neonacisti redno uporablja za poimenovanje članov ukrajinske vlade in predsednika Zelenskega, ki je sicer judovskega rodu.
V današnjem nagovoru je Putin dejal še, da so banderiti - gre za izraz, ki se uporablja za privržence protisovjetskega borca v drugi svetovni vojni Stepana Bandere - in neonacisti v mestih, kot sta Kijev in Harkov, nakopičili orožje, tudi raketne sisteme.
Dodal je, da se obnašajo kot teroristi povsod po svetu, skrivajo se za hrbti ljudi, pri tem pa Rusijo obtožujejo, da povzroča žrtve med civilisti. Znano je, da to delajo na priporočilo tujih svetovalcev, zlasti Američanov, je izjavil Putin.
"Še enkrat pozivam ukrajinske oborožene sile, ne dopustite, da bodo vaše otroke, žene in starejše uporabljali za živi ščit," je dejal ruski predsednik.
Ruski predsednik je že v četrtek napad na Ukrajino utemeljil z besedami, da želi doseči njeno denacifikacijo.
Ruska vojska sicer danes, drugi dan invazije na Ukrajino, prodira v Kijev s treh strani, mesto bi lahko v ruske roke padlo že danes. Ukrajinske oblasti so meščane pozvale, naj pomagajo pri obrambi mesta, tudi z molotovkami in obveščanjem o položaju ruske vojske.
Iz mesta poročajo tudi o požarih v stanovanjskem naselju na vzhodnem bregu reke Dneper, kamor naj bi padla raketa.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek zvečer sporočil, da je od začetka ruske invazije na Ukrajino umrlo najmanj 137 ukrajinskih državljanov. Med žrtvami so tako vojaki kot civilisti, je dejal. Zahodu pa je očital, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala prepuščena sama sebi, poročajo tuje tiskovne agencije. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je ob tem sporočilo, da je v spopadih med ruskimi silami prišlo do 800 smrtnih žrtev, uničenih pa je bilo najmanj 30 ruskih tankov, sedem letal in šest helikopterjev.
Nekaj po deveti uri zjutraj so sicer ukrajinske oblasti poročale, da je ruska vojska že vdrla na območje Kijeva. Ruske sile so najprej vstopile v okrožje Obolon v Kijevu. V vladni četrti naj bi odjeknili tudi streli. Ukrajinska vojska je že zasedla položaje na kijevskih ulicah.
"Danes bo najtežji dan," so prebivalce že zjutraj opozorile ukrajinske oblasti, kasneje pa so za Kijev izdale opozorilo pred zračnimi napadi. Ukrajinski obrambni minister Ben Wallace je sicer v izjavi za javnost poudaril, da Rusija ni dosegla svojih ciljev. "Zaostaja za svojim pričakovanim časovnim razporedom. Ruski vojski tako prvi dan ni uspelo izpolniti svojega glavnega cilja," je dejal.
Svetovalec na ukrajinskem ministrstvu za notranje zadeve Anton Gerašenko je medtem zgodaj zjutraj na spletu delil videoposnetek, ki prikazuje sestrelitev letala nad Kijevom. Ukrajinske oblasti so sicer sprva poročale, da gre za uničenje ruskega letala, vendar pa CNN zdaj navaja, da naj bi bilo letalo v resnici ukrajinsko.
V Kijevu je čez noč odjeknilo več eksplozij. Mestne oblasti so pozvale prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča. Mnogi so se zatekli na postaje podzemne železnice. Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so "ostanki raket" zadeli stanovanjsko stavbo, pri tem pa so bili ranjeni trije ljudje, eden je v kritičnem stanju. Objavil je videoposnetek požara.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je obsodil "grozljive raketne napade", ki so pretresli Kijev. "Naše glavno mesto je kaj takega nazadnje doživelo leta 1941, ko ga je napadla nacistična Nemčija," je dodal. Države je pozval k sprejemu ostrih sankcij proti Rusiji in njenemu predsedniku Vladimirju Putinu ter prekinitvi vseh vezi z Moskvo.
Že včeraj so ruske sile zavzele jedrsko elektrarno Černobil, novi satelitski posnetki pa zdaj kažejo, da se je čez pontonski most v bližini Černobila premaknilo na desetine vozil.
Ukrajinska centralna banka je napovedala nove sankcije zaradi ruske invazije. Prepovedala je plačevanje in druge računske operacije z ruskimi in beloruskimi rublji. Mednarodno kazensko sodišče pa je napovedalo, da bo preiskalo vse vojne zločine v Ukrajini.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem v četrtek opravil "odkrit, neposreden in hiter" telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V pogovoru ga je v imenu ukrajinskega predsednika prosil, naj ustavi vojaške operacije v Ukrajini. Temu namreč Putina ni uspelo doseči po telefonu.
V odgovor na rusko invazijo pa je Evropska unija napovedala nove obsežne sankcije zoper Rusijo. "Ti dogodki označujejo začetek novega obdobja. Putin si poskuša podrediti evropsko državo in na novo začrtati zemljevid Evrope," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Mora biti in tudi bo poražen," je ob tem odločno dejala.
Paket sankcij, ki so ga potrdili sinoči, zajema več obsežnih točk. Prve med njimi so finančne, ki bodo usmerjene v 70 odstotkov ruskega bančniškega trga in pomembna podjetja v lasti države. Sankcije bodo merile tudi na energetski sektor in ključna ekonomska področja, ki koristijo Rusiji. "Naša prepoved izvoza bo prizadela naftni sektor, saj bo Rusiji onemogočila nadgradnjo svojih rafinerij," je sporočila von der Leynova. Prepovedali so tudi prodajo letal in druge opreme ruskim letalskim prevoznikom, omejili pa jim bodo tudi dostop do pomembne tehnologije. Diplomati in nekateri drugi medtem ne bodo imeli več privilegiranega vstopa v Evropsko unijo. Zadnja sankcija se nanaša na izdajanje viz.
KOMENTARJI (4784)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.