Medtem ko so se v četrtkovo jutro Ukrajinci zbudili v grozi, saj jih je napadla sosednja Rusija, pa večina ruskih medijev slika povsem drugačno sliko dogajanja. Na proruskih medijih tako lahko beremo takšne naslove:
"Kremelj poudarja potrebo po tem, da Ukrajino osvobodi neonacistov",
"Videoposnetki domnevno prikazujejo rusko ofenzivo proti Ukrajini",
"Iran trdi, da je Nato sprovociral Rusijo",
"Rusija poroča o izgubi vojaškega letala v Ukrajini",
"Kremelj: Rusija pripravljena na pogajanja z Ukrajino".
Uradna drža Kremlja in vladi naklonjenih ruskih medijev je usklajena z oceno ruskega predsednika Vladimirja Putina, da "Rusija ni imela druge izbire, kot da se odzove na ukrajinsko agresijo". Rusi prav tako lahko prebirajo, kako ruska vojska pometa z ukrajinsko obrambo in se pri tem izogiba civilnim žrtvam.
Vojni dopisnik tabloida Komsomolskaya Pravda, Alexander Kots, ki je stacioniran v Donbasu, je poročal, da je v sredo zvečer "Ukrajina svoje teritorialno vprašanje skušala rešiti z nasiljem", a da so ruski uporniki odgovorili na ukrajinsko napredovanje čez reko Donec. Dodal je, da je nato Rusija sprejela odločitev o začetku "protiofenzive" na Ukrajino ter da so mobilizirali tudi uporniške sile.
Predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je novinarjem zatrdil, da bodo napadli zgolj vojaške cilje. Prav tako je ukrajinske varnostne službe obtožil, da pripravljajo provokacije ter lažne posnetke množičnih žrtev in napadov na civiliste. Čeprav je to doslej počel predvsem ruski propagandni stroj.
Znani ruski provladni TV voditelj Vladimir Solovjov je svojim gledalcem slovesno naznanil, da gre za zgodovinski dan. "Danes je dan, ko se začenja pravična denacifikacija Ukrajine. To je najbolj pomemben dan, dan, ki bo odločilen za potek naše zgodovine," je dejal v javljanju v živo na svojem Youtube kanalu. Pri tem proruski mediji izraz "denacifikacija" uporabljajo za domnevno prisotnost skrajno-desničarskih in ultranacionalističnih elementov v ukrajinskem vodstvu.
'Ta vojna je ustvarjena, da odvrne pozornost od težav, ki jih ima Rusija'
Če prokremeljski mediji radi dajejo vtis, da je ruski narod enoten in da brez zadržkov podpira Putina glede njegove vojaške operacije v sosednji državi, pa v resnici ni tako. Številni novinarji in znane osebnosti so jasno izrazili nasprotovanje ruskim vojaškim potezam. Po poročanju portala Al Jazeera je le v nekaj urah po napadu najmanj 86 ruskih novinarjev, poročevalcev in medijskih osebnosti (prevsem iz neodvisnih medijev) podpisalo peticijo, v kateri so ostro obsodili rusko operacijo v Ukrajini. Peticijo je sprožila Jelena Černenko, poslovna novinarka časnika Kommersant.
Več kot sto občinskih svetnikov iz Moskve, St. Petersburga, Samare, Rjazana in drugih ruskih mest pa se je podpisalo pod odprto pismo, ki je naslovljeno na državljane Rusije. "Mi, svetniki, ki smo izvoljeni s strani ljudstva, brez zadržkov obsojamo napad ruske vojske na Ukrajino. To je grozodejstvo brez primere, za katerega ni in ne more biti opravičila," so zapisali v odprtem pismu. Ljudi so pozvali, naj ne sodelujejo pri napadu na Ukrajino.
Zaprti ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki je danes stopil pred sodnika zaradi nespoštovanja sodišča, pa je to priložnost izkoristil za kritiko ruske ofenzive. "Sem proti tej vojni. Menim, da je ta vojna ustvarjena tako, da odvrne pozornost od težav, ki jih ima Rusija, in bo zgolj vodila k še večji obubožanosti," je uspel izgovoriti, preden ga je prekinil sodnik. "Menim, da so tisti, ki so sprožili to vojno, razbojniki in lopovi," je še dodal. Videoposnetek je objavila neodvisna ruska tiskovna agencija Dožd.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Pridržali več kot 1700 protestnikov
V številnih ruskih mestih so danes organizirali tudi množične proteste proti ruski vojaški invaziji na Ukrajino. Še pred tem pa je rusko notranje ministrstvo sporočilo, da bodo sprejeli vse potrebne ukrepe za zagotovitev javnega reda. Preiskovalni odbor, vladni organ, ki preiskuje večja kazniva dejanja, pa je Ruse posvaril pred pravnimi posledicami ob udeležbi na nedovoljenih protestih, ki so povezani z "napetimi zunanjepolitičnimi razmerami".
Preiskovalni odbor se je po lastnih navedbah odzval na pozive na družbenih omrežjih k protestom proti odločitvi ruskega predsednika Putina za napad na Ukrajino. "Zavedati se je treba negativnih pravnih posledic teh dejanj v obliki kazenskega pregona in kazenske odgovornosti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Svoje grožnje so tudi uresničili, saj so aktivisti za državljanske pravice poročali, da je bilo v Rusiji danes med protesti proti invaziji na sosednjo Ukrajino pridržanih več kot 1700 ljudi, je poročal AFP.
Portal za državljanske pravice Owd-Info je do 23.57 ure po lokalnem času naštel več kot 1742 aretacij v več kot 52 ruskih mestih. V Moskvi je bilo pridržanih skoraj 960 ljudi, so še navedli.
V Rusiji veljajo strogi zakoni o protestih, tako da se demonstracije pogosto končajo z množičnimi aretacijami.
