Blinken pravi, da ZDA nimajo dokazov o ruskem umiku

Kot je sporočilo rusko obrambno ministrstvo, se vojaške enote, ki so se udeležile napovedanih vaj na Krimskem polotoku, umikajo v notranjost Rusije. Rusija je predhodno že zaključila vojaške vaje v bližini vzhodne ukrajinske meje, umik njenih enot pa se je pričel ravno okrog datuma, ko naj bi se po napovedih Washingtona začela domnevna ruska invazija. 

Toda Blinken je dejal, da prav nasprotno, sile, ki naj bi vodile napad na Ukrajino, ostajajo na meji. Zato nevarnost invazije ostaja realna, je dejal Blinken. Rusija je sicer že v torek je najavila tudi prvi umik svojih vojakov z ukrajinskih meja.

Blinken je še dejal, da se lahko ruski predsednik Vladimir Putin kadar koli odloči za napad, danes, jutri ali naslednji teden, sile za pritisk na Ukrajino ima pripravljene. Zavzel se je za diplomatsko rešitev, ob tem pa dodal: "Pripravljeni smo na diplomacijo. Pripravljeni smo na agresijo. Na oboje smo pripravljeni."

Podobno je tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski danes dejal, da ne vidi znakov umika ruskih sil z ukrajinske meje. Kot je povedal v izjavi za britanski BBC na vojaškem poligonu na zahodu Ukrajine, "še nismo videli nikakršnega umika, ampak zgolj slišali o tem". Ko se bodo sile umikale, "bo to lahko vsak videl", ne le vojska, je pojasnil.

Iz Bele hiše so medtem sporočili, da se bosta še danes po telefonu slišala ameriški predsednik Joe Biden in nemški kancler Olaf Scholz. Ta je bil v torek na obisku v Rusiji, kjer se je srečal s Putinom, dan prej pa je obiskal Ukrajino. Scholz je bil sicer prejšnji teden na obisku v Beli hiši.

Nato bo preučil možnosti dolgoročnejše krepitve sil na vzhodu

Obrambni ministri zveze Nato so zaradi ruske grožnje Ukrajini danes naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev zavezniških sil na vzhodnem krilu. Nabor možnosti se pričakuje v nekaj tednih. Rusko nasprotovanje varnostni ureditvi v Evropi je "nova realnost", je ob tem ocenil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Obrambni ministri so pristojnim vojaškim službam naročili opredelitev možnosti za dolgoročnejšo krepitev sil na vzhodnem krilu zavezništva, tudi z novimi bojnimi skupinami v srednjem in vzhodnem oziroma jugovzhodnem delu Evrope, je povedal generalni sekretar.

Ministri so danes sprejeli tudi skupno izjavo, v kateri so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi zelo obsežnega, neizzvanega in neutemeljenega kopičenja ruskih sil v in ob Ukrajini ter v Belorusiji. Stoltenberg govori o precej več kot 100.000 ruskih vojakov ob in v Ukrajini. V izjavi so zapisali, da dejanja Rusije pomenijo resno grožnjo evroatlantski varnosti, zato s ciljem zagotovitve obrambe vseh zaveznic nameščajo dodatne kopenske sile na vzhodnem delu zavezništva ter dodatne pomorske in zračne sile, povečali pa so tudi pripravljenost sil.

"Pripravljeni smo tudi še dodatno okrepiti obrambno in odvračalno držo v odziv na vse možnosti," so zapisali v skupni izjavi. Ob tem so izpostavili, da so njihovi ukrepi preventivni, sorazmerni in da ne prispevajo k zaostrovanju razmer.

Končne odločitve o tem, kje bi nove večnacionalne bojne skupine lahko bile in kako bi delovale, še ni. Za zdaj je poleg krepitve navzočnosti v baltskih državah in na Poljskem predvidena namestitev sil v Romuniji, ki naj bi jo vodila Francija. Bi pa lahko načrti vključevali še Bolgarijo, Slovaško in Madžarsko.

Rusko nasprotovanje varnostni ureditvi Evrope in jedrnim načelom zavezništva je Stoltenberg označil za "novo realnost". "Ne vemo, kaj se bo zgodilo v Ukrajini. Vemo pa, kaj se je že zgodilo," je dejal. Rusija ob in v Ukrajini kopiči vojake in opremo, za zdaj dokazov o umikanju sil, o čemer sicer govorijo v Moskvi, ni, je ponovil.

O nedavnih kibernetskih napadih v Ukrajini in možnosti, da ti pomenijo začetek obsežnejše vojaške operacije, pa je Stoltenberg dejal, da kibernetski napad je ukrep, ki bi ga pričakovali pred večjo vojaško operacijo v Ukrajini, zato jih to skrbi in zato Rusijo znova pozivajo k umiritvi razmer.

Stoltenberg sicer vztrajno ponavlja zavezniško vabilo Rusiji k čimprejšnjemu srečanju v okviru Sveta Nata in Rusije, mehanizma za posvetovanje in sodelovanje, ki so ga vzpostavili pred dvema desetletjema. Ta se je 12. januarja sestal prvič po dveh letih in pol. 

Ponavlja tudi, da bo Nato vztrajal pri svojih jedrnih načelih, kot je pravica vsake države, da sama odloča o svoji varnostni ureditvi, da pa so se zaveznice pripravljene pogovarjati o krepitvi obstoječih komunikacijskih kanalov, o ruskih skrbeh glede evropske varnosti in o nadzoru nad oboroževanjem.

Generalni sekretar ob tem izpostavlja tudi pomen nadaljnje krepitve obrambnih proračunov zaveznic. Zadovoljen je, da se izdatki evropskih zaveznic in Kanade večajo sedmo leto zapored in da so te od leta 2014 za obrambo namenile dodatnih 270 milijard ameriških dolarjev.

Informacij o tem, koliko zaveznic po novih podatkih že izpolnjuje cilj dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, Stoltenberg ni posredoval. Je pa pozdravil podatek, da velika večina zaveznic že namenja najmanj petino obrambnih proračunov za naložbe.

V ameriških in britanskih medijih se je sicer zadnje dni napovedovala "neizbežna ruska invazija", ki naj bi se pričela danes okrog prve ure zjutraj, pri tem pa so se sklicevali na obveščevalne vire iz ZDA in Velike Britanije. O skorajšnjem napadu so govorili tudi predstavniki obeh vlad. Nič od tega pa se (za zdaj) ni uresničilo. Ravno nasprotno, Moskva sporoča, da se vojaške vaje, ki so bile napovedane in potekajo vzdolž vzhodne ukrajinske meje, na Krimu in v Belorusiji, zaključujejo, enote pa da se umikajo na izhodiščne položaje v notranjosti države. 

Ob tem je rusko obrambno ministrstvo objavilo več posnetkov, ki prikazujejo umik ruskih čet.

Rusija ob tem Washington obtožuje, da poskušajo ZDA ustvariti histerijo, ki bi služila kot izgovor za dodatno nameščanje ameriških čet v Evropi. 

Spletne strani ukrajinske vlade in njenih ministrstev pa so v torek utrpele serijo kibernetskih napadov, zaradi katerih nekaj časa niso delovale. O poskusu napadov so poročali tudi iz dveh ukrajinskih bank. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je zanikal rusko vpletenost v kibernetske napade, vključno z zadnjimi dogodki v Ukrajini. 

Ob vse večji bojazni zaradi možnosti ruske invazije na Ukrajino je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sicer današnji dan razglasil za dan enotnosti. "Veliki ljudje velike Ukrajine! Ta dan je naš," je sporočil sodržavljanom. "Tisti, ki živijo na desnem in levem bregu Dnepra, v mestih in vaseh, v bližini Karpatov, na obalah Črnega in Azovskega morja," je še objavil na družbena omrežja.

V televizijskem nagovoru pa je kasneje dejal, da so Ukrajinci združeni okoli skupne želje, da "živijo v miru, srečno, v družini, otroci s starši". "Nihče ne more ljubiti našega doma kot mi. In samo mi, skupaj, lahko zaščitimo svoj dom," je še dejal.

Ruski varnostni svet vidi ZDA kot grožnjo

Ruski varnostni svet vidi ZDA, ki so v Evropi v minulih letih namestile več deset tisoč vojakov in orožja, kot grožnjo. Po besedah namestnika sekretarja varnostnega sveta Mihaila Popova se je Rusija prisiljena na te grožnje odzvati. Washington je tudi obtožil protiruske histerije.

ZDA so v zadnjih sedmih letih povečale svoje kopenske sile v Evropi za 30 odstotkov, medtem ko se je intenzivnost letov ameriških bombnikov blizu ruske meje v zadnjem letu povečala za 40 odstotkov, je v pogovoru za ruski dnevnik Rosiska Gazeta povedal Popov. Kot je dejal, je glavni cilj ZDA v Evropi "ustvarjanje stalne grožnje" proti Rusiji. Tako so v regiji vzpostavile znatno vojaško silo, ki šteje več kot 60.000 vojakov, 200 tankov in približno 150 bojnih letal.

ZDA tudi ohranjajo svoje taktično jedrsko orožje "v stanju pripravljenosti", krepijo pa se tudi "zmogljivosti evropskega segmenta ameriškega globalnega protiraketnega ščita", je še dejal. Rusija se je prisiljena na te grožnje, ki zahtevajo finančne in materialne vire, odzvati. Navzočnost ameriških sil in njihova agresivna politika zato Rusiji povzroča finančno in gospodarsko škodo, je zatrdil.

Popov je Washington tudi obtožil, da podpihuje protirusko histerijo ne le zato, da bi odvrnil Rusijo, ampak tudi, da bi Evropi ponudil svojo vojaško tehnologijo in oskrbo z energijo. Varnostni svet Rusije je organ, ki mu predseduje predsednik države. Sprejema odločitve v povezavi z nacionalno varnostjo in vprašanji strateškega pomena.