Ukrajinci so se prebudili v 38. dan vojne z Rusijo. Po podatkih britanskih obveščevalnih služb ukrajinska vojska v spopadih v bližini glavnega mesta Kijev ruske sile potiska nazaj. Ukrajinska vojska je ponovno zavzela več vasi in napreduje, na severovzhodu države pa so ukrajinske sile po hudih bojih zavarovale ključno pot v vzhodnem Harkovu, navaja današnje poročilo britanskega obrambnega ministrstva, poroča BBC.
Britansko obrambno ministrstvo je dodalo še, da naj bi se ruske sile umaknile z letališča Hostomel. Hostomel je majhno, toda strateško pomembno letališče. Pred vojno je bilo v njem najpomembnejše ukrajinsko mednarodno tovorno letališče in ključna vojaška letalska baza. Moskva je torej začela preusmerjati svojo pozornost s prestolnice in severa Ukrajine ter skuša obkoliti ukrajinske sile na vzhodu države. Ruska vojska se pomika proti jugu, prevzema nadzor nad mestom Izjum in bombardira več mest na vzhodu, še poroča BBC.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Ruske sile so danes izvedle zračne napade na mesta Mariupol in Harkov, je za rusko televizijo dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Oleksij Arestovič. Ruska vojska je napadla tudi mesto Černigov severovzhodno od Kijeva. Sovražnik poskuša spremeniti Černigov v drugi Mariupol, je opozoril Arestovič.
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da se ruske enote umikajo tudi z območja okoli nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu in s sosednjih območij v Belorusiji. Očitno naj bi jih premestili v rusko regijo Belgorod, da bi od tam napredovali do Harkova.
V Buči, mestu severozahodno od Kijeva, ki so ga zavzeli ukrajinski vojaki, so v eni od ulic našli trupla najmanj 20 moških v civilnih oblačilih. Eden od moških je imel zvezane roke, trupla pa so bila raztresena na več sto metrih.
Župan tega mesta, kjer so potekali srditi boji, Anatolij Fedoruk je za AFP izjavil, da so v "množičnem grobišču" morali pokopati skoraj 300 ljudi. "V Buči smo v množičnih grobiščih pokopali že 280 ljudi", ker tega ni bilo mogoče storiti na treh pokopališčih v občini, je dejal.
Predvsem na vzhodu in jugu Ukrajine se nadaljujejo srditi spopadi. V mestu Dnipro na jugovzhodu Ukrajine je bilo ponoči slišati dve ali tri močne eksplozije, je poročal portal Ukrajinska Pravda, ki se sklicuje na regionalne oblasti. Ruska vojska naj bi v petek zvečer in ponoči obstreljevala tudi okolico mesta Krivoj Rog in pristaniško mesto Odesa ob Črnem morju. Kot velja za vsa poročila z območij spopadov, tudi teh informacij ni bilo mogoče neodvisno preveriti.
Po besedah Sergeja Hajdaja, guvernerja regije Lugansk v vzhodni Ukrajini, so ruske rakete ponoči zadele tudi več stanovanjskih stavb v mestu Liščansk in bližnjem mestu Toškivka. Dodal je, da število žrtev še ni znano.
Koridor za evakuacijo iz Mariupola omejen na zasebne prevoze, avtobusov ne bo
Po besedah podpredsednice ukrajinske vlade Irine Verščuk bodo današnje evakuacije civilistov potekale predvsem iz Mariupola in Berdjanska proti Zaporožju. V regiji Lugansk na vzhodu Ukrajine bodo odprli pet koridorjev iz mest Rubežnoje, Severodoneck, Popasna, Liščansk in naselja Nižnije, ki naj bi civiliste vodili do mesta Bakmut.
Vereščukova je dejala, da bo koridor za evakuacijo iz uničenega mesta Mariupol omejen na zasebne prevoze, avtobusov ne bo. Dodala pa je, da se evakuacija z avtobusi načrtuje za civiliste iz mesta Berdjansk, preko katerega naj bi potekale tudi evakuacije iz Mariupola v Zaporožje.
Pri evakuaciji civilistov iz Mariupola pomaga tudi Rdeči križ. "Naša ekipa je bila danes zjutraj na poti iz Zaporožja v Mariupol. Več informacij za zdaj ne morem posredovati," je za britanski BBC povedal tiskovni predstavnik te organizacije.
Pri Rdečem križu so dejali še, da bodo danes ponovno skušali pomagati civilistom pri evakuaciji, potem ko v petek niso mogli zagotoviti varne poti za konvoj 54 avtobusov in številnih avtomobilov, ki se je nato umaknil nazaj v Zaporožje.
Vereščukova je po navedbah ruskih tiskovnih agencij dejala tudi, da so ukrajinske oblasti v petek prek humanitarnih koridorjev skupno evakuirale 6266 ljudi. Iz mesta Berdjansk naj bi odšlo 42 avtobusov s prebivalci Mariupola, iz Melitopolja pa še 12 avtobusov z lokalnimi prebivalci.
Po podatkih britanskih obveščevalnih služb ukrajinska vojska v spopadih v bližini glavnega mesta Kijev ruske sile potiska nazaj. Ukrajinska vojska je ponovno zavzela več vasi in napreduje, na severovzhodu države pa so ukrajinske sile po hudih bojih zavarovale ključno pot v vzhodnem Harkovu, poročilo britanskega obrambnega ministrstva navaja BBC.
Carla Del Ponte ICC pozvala k izdaji naloga za aretacijo Putina
"Putin je vojni zločinec," je v intervjuju, ki ga je objavil švicarski časnik Le Temps, dejala nekdanja glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in sodišča ZN za vojne zločine v Ruandi Carla Del Ponte. Izdaja mednarodnega naloga za njegovo aretacijo je nujna, saj mora Putin tako kot drugi ruski voditelji odgovarjati za zločine, storjene v Ukrajini po vdoru ruske vojske 24. februarja, je poudarila.
V petih tednih je bilo ubitih na tisoče Ukrajincev, več milijonov jih je moralo zapustiti svoje domove, v nekaterih mestih pa so bile zaradi bombardiranja uničene celotne soseske. Del Pontejeva poudarja, da je izdaja naloga za prijetje znak, da je bilo "preiskovalno delo opravljeno". To je edini instrument, ki obstaja za aretacijo storilca vojnega zločina in njegovo privedbo pred mednarodno sodišče, je dejala.
Kot je pojasnila, izdaja takšnega naloga še ne pomeni, da bo Putin aretiran. "Če bo ostal v Rusiji, ne bo nikoli aretiran. Vendar pa ne bo mogel zapustiti svoje države, kar bi bil že pomemben znak, da je proti njemu veliko držav," je ocenila. "Najti je treba tudi dokaze, ki obremenjujejo visoke politične in vojaške uradnike. Zahtevno bo priti do vrha poveljniške verige in ugotoviti, kdo je načrtoval, ukazal in izvršil te vojne zločine," je opozorila.
Tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča s sedežem v Haagu je 3. marca začelo predhodno preiskavo o morebitnih vojnih zločinih v Ukrajini, potem ko je prejelo podporo več kot 40 držav članic sodišča. Ukrajina ni podpisnica Rimskega statuta, s katerim je bilo leta 1998 ustanovljeno Mednarodno kazensko sodišče, vendar je leta 2014 priznala pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča za kazniva dejanja, storjena na njenem ozemlju. Rusija je leta 2016 umaknila svoj podpis pod pogodbo.
Metsola pozvala k večji podpori Poljski pri oskrbi beguncev
Potrebna je večja podpora Poljski in drugim državam, da sprejmejo in nastanijo ljudi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, je poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, ki je v spremstvu poljskega premierja Mateusza Morawieckega obiskala šolo v okolici Varšave, ki gosti Ukrajince na begu pred vojno.
Zahvalila se je Poljski, njenemu premierju in vladi, lokalnim in regionalnim oblastem ter številnim nevladnim organizacijam in prostovoljcem, ki si po njenih besedah izjemno prizadevajo za sprejem in namestitev ukrajinskih družin, ki bežijo pred vojno, so sporočili iz Evropskega parlamenta. "Napori Poljske, njenih skupnosti in ljudi so nas prevzeli. Ljudem v stiski ste ponudili varen prostor. To je lepo videti, to je Evropa v najboljšem pomenu," je poudarila.
Metsola je v petek kot prva predstavnica Evropske unije po začetku vojne v Ukrajini obiskala Kijev, kjer je obljubila nadaljnjo podporo Ukrajini. Kot je pojasnila, je v Ukrajini predala sporočilo podpore in upanja pogumnim Ukrajincem, ki branijo svojo državo. "Ponosna sem, da je Evropska unija že toliko storila, ko je sprejela na milijone Ukrajincev v svoje države, domove in srca," je dejala.
Morawiecki se je na srečanju z Metsolo zavzel za zaostritev sankcij EU proti Rusiji, saj da že sprejete sankcije ne zadostujejo. Menjalni tečaj ruskega rublja se je vrnil na raven pred napadom na Ukrajino, je pri tem opozoril. "To pomeni, da vsi gospodarski ukrepi (...) niso delovali tako, kot bi si nekateri politiki želeli," je dejal Morawiecki.
"Dokler Ukrajina ne bo ubranila svoje svobode in suverenosti, ne bo vrnitve v normalne razmere. Dokler se to ne zgodi, bo Evropa razkrila svojo šibkost, ponižana bo, brezzoba in nezmožna delovati v duhu svojih temeljnih univerzalnih vrednot, kot sta svoboda in pravica do življenja," je opozoril poljski premier. Na Poljskem je trenutno več kot 2,4 milijona beguncev iz Ukrajine, več kot v kateri koli drugi članici Evropske unije.
Guterres: Možnost jedrskega spopada, ki je bila nekoč nepredstavljiva, je zdaj spet mogoča
Martin Griffiths, generalni podsekretar ZN za humanitarne zadeve in posebni odposlanec ZN, bo v nedeljo odpotoval v Moskvo, v ponedeljek pa nadaljeval pot v Kijev in skušal posredovati za dosego dogovora o premirju v Ukrajini, je sporočil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.
Na vprašanje, ali obiska v Moskvi in Kijevu pomenita, da bosta tako Rusija kot Ukrajina aktivno sodelovali s pobudo ZN za humanitarno prekinitev ognja, je Guterres v petek odgovoril: "Rusija in Ukrajina sta se strinjali, da se srečata z Griffithsom v okviru moje napovedi njegove misije, katere cilj je prekinitev ognja."
"Možnost jedrskega spopada, ki je bila nekoč nepredstavljiva, je zdaj spet mogoča. Ohraniti je treba tudi varnost jedrskih objektov. Čas je, da ustavimo grozoto nad ukrajinskim prebivalstvom in se podamo na pot diplomacije in miru," je dejal Guterres. Guterres je novinarjem na sedežu ZN v New Yorku v petek zatrdil še, da se ne namerava odpovedati možnosti, da bi "zaustavili spopade v Jemnu, Ukrajini in drugod po svetu".
Zelenski: Ruska vojska se pripravlja na nove močne napade, težke bitke so pred nami
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponoči v video nagovoru dejal, da pričakuje nasilne ruske napade na vzhodu države. "Ruski vojaki prihajajo v Donbas. Tudi v smeri Harkova. Razmere na vzhodu naše države ostajajo zelo težke," je dodal Zelenski.
Kot je ponoči v novem video nagovoru še dejal ukrajinski predsednik, ruska vojska kopiči enote in se "pripravlja na nove močne napade". "Težke bitke so pred nami," je opozoril.
Čeprav je Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) v petek opustil poskus evakuacije civilistov iz Mariupola, ker varnostne razmere tega niso dopuščale, so iz mesta evakuirali več kot 3000 ljudi, je dejal Zelenski.
V petek so preko humanitarnih koridorjev iz Donecka, Luganska in Zaporožja evakuirali več kot 6000 ljudi, od tega 3071 iz Mariupola, je povedal.
EU z novimi sankcijami proti Rusiji
Gospodarski komisar Evropske unije Paolo Gentiloni pa je v soboto zjutraj dejal, da si Evropska unija prizadeva za nadaljnje sankcije proti Rusiji, vendar kakršni koli dodatni ukrepi ne bodo vplivali na energetski sektor.
Kot je še dejal, se bodo morale vse države članice, skupno jih je 27, soočiti z upočasnitvijo gospodarske rasti, ki jo povzroča vojna v Ukrajini, vendar recesije po njegovem mnenju ne bo. Dejal pa je, da je napoved štiriodstotne rasti preveč optimistična in je EU ne bo dosegla.
Pentagon bo Ukrajini zagotovil še za 300 milijonov dolarjev vojaške opreme
Medtem je ameriško obrambno ministrstvo sporočilo, da bo Ukrajini namenilo za 300 milijonov dolarjev varnostne pomoči za okrepitev njenih obrambnih zmogljivosti. Sredstva bodo namenjena novim pogodbam za vojaško opremo, ki jih bo Pentagon sklenil s partnerji iz obrambne industrije.
Paket ameriške pomoči vključuje lasersko vodene raketne sisteme, oklepna vozila, brezpilotna letala, strelivo, naprave za nočno opazovanje, taktične komunikacijske sisteme in medicinske pripomočke.
"Ta odločitev poudarja našo neomajno zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, v podporo njenim junaškim prizadevanjem za odvrnitev ruske vojne," je sporočil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.
Novi paket pomoči predstavlja dodatna sredstva ob že zagotovljenih 1,6 milijarde dolarjev, ki jih je Washington doslej namenil Ukrajini od začetka ruske invazije. Kirby je dodal, da ZDA "še naprej sodelujejo z zavezniki in partnerji, da bi Ukrajini zagotovile dodatne vojaške zmogljivosti".
ZDA naj bi Ukrajini na njeno zahtevo pošiljale tudi osebno zaščitno opremo za primer morebitnega napada s kemičnim orožjem, ki naj bi vključevala predvsem plinske maske in zaščitne obleke.
Med Rusi se zaupanje in podpora Putinu povečuje
Delež Rusov, ki zaupajo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, se je v zadnjem tednu povečal za 0,4 odstotne točke na 81 odstotkov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pokazala raziskava ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja. Za 1,1 odstotne točke se je Putinu zvišala tudi podpora, saj ga podpira 79 odstotkov vprašanih.
Visoko podporo Putinu je pokazala tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je v četrtek objavil neodvisni ruski inštitut Levada. Putina podpira kar 83 odstotkov Rusov, kar je 12 odstotnih točk več kot februarja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazala raziskava. Le 15 odstotkov Rusov dejanj Putina ne podpira, dva odstotka pa se jih ni opredelilo.
V raziskavi ruskega centra za raziskave javnega mnenja pa je na vprašanje, ali zaupajo Vladimirju Putinu, 81 odstotkov vprašanih odgovorilo pritrdilno, kar je za 0,4 odstotne točke več kot teden prej, je pokazala raziskava, ki jo je med 1600 odraslimi v 80 ruskih regijah med 21. in 28. marcem izvedel Vseruski center za raziskovanje javnega mnenja.
Glede razlogov za vojno v Ukrajini se večina anketirancev strinja z razlago Kremlja: 42 odstotkov vprašanih meni, da je Rusija začela svojo posebno operacijo za zaščito rusko govorečega prebivalstva in civilistov na vzhodu Ukrajine, medtem ko jih 25 odstotkov verjame, da je treba preprečiti napad na Rusijo.
Povečanje stopnje zaupanja ruske javnosti v predsednika Vladimirja Putina po besedah direktorja Inštituta za socialni marketing Viktorja Poturemskega kaže na naraščajočo družbeno kohezijo. Kot je dejal za agencijo Tass, vsi izvajalci anket v zadnjem času beležijo porast zaupanja v ruskega predsednika.
"Naraščajoča stopnja zaupanja v predsednika jasno kaže, da se socialna kohezija Rusije povečuje. Zavedamo se, da se spopadamo z zunanjim sovražnikom. Ljudje lahko vidijo, da so sovražniki Rusije onkraj meja države, zato je to naravna reakcija," je dejal.
