"Razmere ostajajo napete, a so pod nadzorom. Diplomacija še naprej zmanjšuje napetosti," je po pogovorih s španskim zunanjim ministrom Josejem Manuelom Albaresom dejal ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba.
"Način, na katerega se bo na krizo odzvala širša evropska skupnost, bo določil prihodnost evropske varnosti in vsake posamezne evropske države," je še dejal vodja ukrajinske diplomacije.
"Brez pretiravanja, Rusija se poskuša maščevati, ker je Sovjetska zveza izgubila hladno vojno, zato danes govorimo o obrambi celotne varnostne arhitekture Evrope," je še dejal Kuleba. Dodal je, da je "stališče Ukrajine, da Rusija v zadnjih letih resno krši mednarodno pravo in dogovore iz Minska" o rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine. "In za to bi jo morali kaznovati s sankcijami," je pozval ukrajinski zunanji minister.
Kuleba je omenjeno izjavil po diplomatski turneji francoskega predsednika Emmanuela Macrona v Moskvi, Kijevu in Berlinu. Macron je po pogovorih v Moskvi dejal, da mu je ruski predsednik Vladimir Putin zagotovil, da Kremelj "ne bo vir zaostrovanja".
Washington na drugi strani ocenjuje, da odločitev Rusije, da v bližini meje z Ukrajino namesti več kot 100.000 vojakov, kaže, da Putin resno razmišlja o invaziji, s katero naj bi spremenil prozahodno usmeritev Kijeva.
Ukrajina tudi poskuša zmanjšati bojazni pred vojno, saj ima to negativne posledice na naložbeno ozračje v državi in razpoloženje javnosti. Hkrati se zavzema za stroge preventivne akcije proti Rusiji, s katerimi naj bi državo kaznovali zaradi njene vloge v osemletnem konfliktu na vzhodu Ukrajine.
Kremelj: Grožnje o zaustavitvi plinovoda so politični cirkus
Tudi Kremelj je danes poročal o prvih "pozitivnih signalih" iz Ukrajine glede reševanja spora med Kijevom in proruskimi separatisti. Kljub temu opozarjajo, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ni obljubil hitre rešitve.
"Pojavili so se pozitivni signali o odločitvi Ukrajine, da bo delovala izključno na podlagi sporazumov iz Minska. To je dober znak," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Vendar je opozoril, da "Zelenskega nismo slišali reči, da se je pripravljen s tem hitro soočiti".
Moskva se je prav tako pritožila, da Zahod po naročilu Washingtona uporablja kontroverzni plinovod Severni tok 2 kot "vzvod" v ukrajinskem konfliktu.
"To je na žalost odraz trenutne realnosti v Evropi in v Natu," je povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Dodal je, da gre za "politični cirkus, ki ga organizira Zahod".
Med obiskom nemškega kanclerja v Beli hiši v ponedeljek je ameriški predsednik Joe Biden dejal, da bi vsaka invazija pomenila konec Severnega toka 2. Cevovod je končan, vendar še ni začel delovati. Washington je plinovod kritiziral, ker povečuje odvisnost Evrope od ruskega plina
Evropejci menijo, da bo Rusija napadla Ukrajino
Ko gre za napetosti med Rusijo in Zahodom, Evropejci niso prav optimistični. Skoraj dve tretjini prebivalcev EU menita, da bo Rusija v tem letu napadla Ukrajino, v novi raziskavi ugotavlja evropski think tank Evropski svet za zunanje odnose (ECFR).
Danes objavljena raziskava je zajela Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko in Finsko. V vseh državah razen na Finskem je večina vprašanih menila, da bo Rusija letos napadla Ukrajino. Največji delež takih, 73 odstotkov, je bil na Poljskem, medtem ko je na Finskem znašal 44 odstotkov.
Evropejci glede na raziskavo tudi menijo, da bi morala Nato in EU ob morebitni ruski invaziji priskočiti na pomoč Ukrajini. V vseh državah nekoliko več vprašanih to vlogo pripisuje Natu, le na Poljskem Evropski uniji.
Večina vprašanih rusko stališče do Ukrajine vidi tudi kot veliko varnostno grožnjo za svojo državo. Nudenje podpore Ukrajini se vprašanim, zlasti na Poljskem, v Romuniji in na Švedskem, zdi tveganje, ki ga je vredno sprejeti. Med možnimi posledicami so denimo pritisk beguncev na evropske meje, višji stroški energije, kibernetski napadi in grožnja nadaljnjih vojaških posredovanj Rusije.
Strokovnjaka ECFR za zunanjo politiko Mark Leonard in Ivan Krastev sta ob raziskavi objavila mnenje, da bodo prihodnji tedni pokazali, "ali lahko Evropejci naredijo prehod iz sveta, ki ga oblikuje mehka moč, v svet, ki ga oblikuje odpornost". Prav tako menita, da kliše, da si vojne ni mogoče zamisliti, ne drži več. Raziskava je bila izvedena v zadnjih desetih dneh januarja, zajela pa je skupno 5529 anketirancev.
Trojni vrh v Berlinu s ponudbo dialoga Moskvi
Voditelji Nemčije, Francije in Poljske, ki so se v torek zvečer sestali v Berlinu, želijo medtem napetosti glede Ukrajine še naprej rešiti z dialogom. V skupni izjavi so Rusijo pozvali k začetku širših konstruktivnih in vsebinskih pogovorov o "varnostnih vprašanjih, ki so v obojestranskem interesu".
Nemški kancler Olaf Scholz je v Berlinu gostil francoskega predsednika Emmanuela Macrona in poljskega predsednika Andrzeja Dudo. Že pred pogovori so vsi trije izrazili enotnost v skupnem cilju, to je preprečitev vojne na celini.
V skupni izjavi so voditelji t. i. weimarskega trikotnika pozvali Rusijo k začetku "dialoga o varnosti na evropski celini". Zapisali so tudi, da Ukrajina kljub skrb vzbujajočemu kopičenju ruskih sil ob meji vztraja pri zadržanosti in zasleduje diplomatsko pot, ter se zavezali ohranjanju njene suverenosti in ozemeljske celovitosti. Obenem so ponovili, da bi imela morebitna ponovna invazija Rusije na Ukrajino "hude posledice in visoko ceno". Poleg tega so izrazili mnenje, da bi morala zveza Nato nenehno preverjati svojo strategijo obrambe in odvračanja ter jo po potrebi prilagajati, če se varnostna situacija poslabša.
"Naš skupni cilj je preprečiti vojno v Evropi," je po srečanju izpostavil Scholz, medtem ko je Duda ocenil, da sta se EU in zveza Nato znašli v najhujši krizi po letu 1989.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je medtem v torek ob koncu svojega obiska v Washingtonu izrazil previden optimizem glede Ukrajine.
Kot je dejal, je Macronov obisk v Moskvi prinesel element popuščanja napetosti, ne pa tudi čudeža. "Če so ljudje pripravljeni sesti za mizo in govoriti, po mojem mnenju obstaja upanje, da ne bodo šli v vojaški spopad," je ocenil. Obenem je opozoril, da za Kremelj bistvo težav ni Ukrajina, temveč "nova arhitektura varnosti v Evropi", ki jo izpodbijajo.
