Putin: Zahod je prezrl ruske varnostne zahteve, Ukrajina s profesionalizacijo vojske

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da Zahod ni upošteval ruskih zahtev po varnostnih zagotovil. V Moskvi skrbno preučujejo odgovore, ki so jih prejeli od ZDA in Nata, a že sedaj je jasno, da so bile ruske skrbi prezrte, je povedal Putin, ki je prvič po tednih stopnjevanja ukrajinske krize komentiral napetosti med Rusijo in Zahodom.

"Skrbno analiziramo pisne odgovore, ki smo jih prejeli od ZDA in Nata," je dejal novinarjem po pogovorih z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom v Moskvi. Dodal je, da je "že jasno, da so bili temeljni ruski pomisleki na koncu prezrti". V Moskvi po Putinovih besedah niso videli ustreznega upoštevanja treh ključnih ruskih zahtev glede neširjenja Nata, nameščanja ofenzivnih zmogljivosti v bližini ruske meje in vrnitve zavezniške infrastrukture v Evropi na stanje leta 1997.

Rusija je decembra ZDA in Natu posredovala osnutka sporazuma o varnostnih zagotovilih, v katerih je med drugim zahtevala konec nameščanja Natovih konvencionalnih sil in vzpostavljanja vojaške infrastrukture v bližini meja Rusije ter uradno zavezo Nata, da se ne bo več širil na Vzhod, kar zadeva predvsem Ukrajino in Gruzijo.

ZDA in Nato sta konec januarja Rusiji poslala pisne odgovore na njene zahteve. V njih sta poudarila zavezanost politiki odprtih vrat Nata in jedrnim načelom zavezništva, vključno s pravico, da vsaka država sama odloča o svoji varnostni ureditvi. Obenem sta izrazila pripravljenost za nadaljevanje pogovorov o nadzoru nad oborožitvijo glede strateških raket in jedrskega orožja v Evropi.

Putin se je danes skliceval na načelo "nedeljive varnosti" v Evropi in znova opozoril, da država ne more uveljavljati lastne varnosti na račun interesov druge države. "Medtem ko ignorirajo naše skrbi, ZDA in Nato opozarjata na pravico držav, da svobodno izbirajo, kako bodo zagotovile svojo varnost," je dejal.

Putin je tudi posvaril pred nevarnostjo vojne v Evropi, če bi Ukrajina postala članica Nata. Po njegovem prepričanju želi Ukrajina polotok Krim po ruski priključitvi leta 2014 brezpogojno in, če bo potrebno, s silo dobiti nazaj. Kljub kritičnim izjavam na račun negativnega odnosa Zahoda do ruskih zahtev pa je Putin izrazil upanje, da "bomo na koncu našli rešitev, čeprav ne bo enostavno".

Rusija povečuje vojaško aktivnost na morju

"Konec tedna so se v Belorusiji in na meji z Ukrajino namestile dodatne ruske kopenske enote," je v ponedeljek v Washingtonu povedal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby in pri tem opozoril, da Rusija povečuje tudi svoje zmogljivosti na morju.

V povezavi z napovedjo ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bodo zaradi ukrajinske krize v državah Nata na vzhodu Evrope kmalu namestili dodatne ameriške enote, je Kirby dejal: "Ena od možnosti, ki so nam na voljo, je uporaba ameriških sil, ki so že v Evropi." ZDA imajo namreč v Evropi, tudi zunaj kriznih območij, redno nameščenih več deset tisoč ameriških vojakov, od tega približno 35.000 v Nemčiji.

Tiskovni predstavnik Pentagona ni navedel nobenih podrobnosti o tem, kdaj in koliko ameriških vojakov bo premeščenih in kam. Ponovil pa je, da Ukrajina ne bo prejela ameriških okrepitev.

Ameriško zunanje ministrstvo je v ponedeljek zvečer prav tako potrdilo prejem pisnega odgovora Rusije na predloge Washingtona za umiritev konflikta v Ukrajini, vendar ni podrobneje pojasnilo njegove vsebine. "Javna pogajanja bi bila neproduktivna, zato bomo Rusiji prepustili odločitev, ali želi razpravljati o svojem odzivu," so sporočili z ministrstva in dodali, da so ZDA v celoti zavezane dialogu.

V nasprotju s tem je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov sporočil, da Rusija doslej še ni poslala uradnega odziva na predloge ZDA in poudaril, da odgovor še vedno pripravljajo.

Blinken ponovno pozval k umiku ruskih enot na meji z Ukrajino

Blinken je v telefonskem pogovoru z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom Rusijo ponovno pozval, naj zmanjša napetosti in umakne svojo vojsko na meji z Ukrajino. Lavrov je na drugi strani poudaril, da bo Rusija vztrajala pri svojih varnostnih zagotovilih.

State Department je po pogovoru objavil, da je bil pogovor med Blinknom in Lavrovom namenjen obravnavi ameriških pisnih odgovorov na ruske varnostne zahteve. Rusija med drugim zahteva, da se zveza Nato ne bo širila na Ukrajino ali druge države nekdanje Sovjetske zveze.

Blinken je ruskemu zunanjemu ministru zagotovil, da so ZDA pripravljene nadaljevati izmenjavo stališč z Rusijo o skupnih varnostnih skrbeh tako na dvostranski ravni kot skupaj z zavezniki. Ponovno je tudi izrazil ameriško zavezo ukrajinski suverenosti in ozemeljski celovitosti, kakor tudi pravici držav, da se same odločajo o zunanji politiki in zavezništvih. Znova je tudi opozoril, da bo nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino soočeno s hitrimi in resnimi posledicami.

Lavrov je potrdil, da so se ZDA pripravljene na nadaljnje pogovore z Rusijo o varnostnih skrbeh. Hkrati je dodal, da bo Rusija še naprej vztrajala pri svojih zahtevah, vključno z zahtevo, naj se Zahod drži svojih varnostnih obveznosti. "Blinken se je strinjal, da so teme za nadaljevanje razprave," je dejal vodja ruske diplomacije.

Ukrajina napovedala okrepitev in profesionalizacijo vojske

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi povečanih napetosti z Rusijo naznanil načrte o preoblikovanju vojske. Odlok, ki ga je podpisal danes v Kijevu, predvideva povečanje števila vojakov v prihodnjih treh letih in odpravo obveznega služenja vojaškega roka.

Načrti, ki jih je predstavil v parlamentu predvidevajo povečanje števila vojakov oboroženih sil do leta 2025 za 100.000 mož in končanje naborniškega sistema s ciljem vzpostavitve profesionalne vojske. Zelenski je poudaril, da ta korak, ki je del prizadevanj za posodobitev 250.000-glave vojske, ne pomeni, da je ruska invazija na Ukrajino, ob meji s katero Moskva kopiči svoje sile, neizbežna. "Odlok ni zato, ker bo kmalu vojna, ampak zato, da bomo imeli mir v prihodnosti," je dejal.

Odlok med drugim predvideva ustanovitev 20 novih brigad ter izboljšanje plač in življenjskih pogojev za vojake. Vladi je Zelenski tudi naročil, naj pripravi zakonodajo za odpravo obveznega služenja vojaškega roka do leta 2024. Ukrajinske oborožene sile so bile s pomočjo Zahoda deležne velikih izboljšav, odkar si je Rusija leta 2014 priključila polotok Krim in začela podpirati ruske separatiste na vzhodu Ukrajine, kjer je v konfliktu umrlo več kot 13.000 ljudi.

"Želim vam zagotoviti, da ima Ukrajina danes močnejšo vojsko kot kadarkoli," pa je dejal ukrajinski premier Denis Šmigal na srečanju s poljskim kolegom Mateuszem Morawieckim, ki se danes mudi na obisku v Kijevu.

Orban v senci ukrajinske krize na pogovorih v Moskvi o dobavi plina

Madžarska se namerava medtem z Rusijo pogajati o povečanju količin dobave zemeljskega plina v okviru dolgoročne dvostranske pogodbe, je dejal madžarski premier Viktor Orban v Moskvi, kjer se je danes srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Putin je na srečanju dejal, da pogodba o dobavi plina, ki velja do leta 2036, Madžarski zagotavlja dolgoročno stabilnost. Po pogodbi lahko Madžarska kupuje plin tudi precej pod tržno ceno, je dodal.

"Glede na to, da se celotna Evropa trenutno sooča z energetsko, natančneje plinsko krizo, je sklenitev dolgoročnih pogodb zelo pomembna," je dejal madžarski premier in izrazil željo, da bodo med današnjimi pogovori dosegli dogovor o povečanju količin dobave plina. Orban se je Putinu tudi zahvalil za ruske dobave cepiva proti covidu-19, pri čemer je omenil, da je bilo s cepivom Sputnik V cepljenih okoli 900.000 Madžarov.

Glede Ukrajine, ki je v središču napetih odnosov med Rusijo in Zahodom, je Orban dejal, da je njegov obisk v Moskvi "tudi mirovna misija". Evropska unija je "pripravljena na razumen dogovor (...) noben voditelj EU si ne želi vojne", je dejal.

Putin in Orban naj bi na srečanju govorila tudi o dvostranskem sodelovanju na področju trgovine, gospodarstva, energije in kulture ter izmenjala mnenja o ključnih vprašanjih glede evropske varnosti, poročajo ruske tiskovne agencije.

Orban je prvi predsednik vlade kake države članice EU in Nata, ki se je v sedanji krizi osebno srečal s Putinom. Se je pa Putin v ponedeljek, drugič v štirih dneh, po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, čigar država trenutno predseduje EU. Po navedbah Kremlja sta voditelja govorila tudi o možnosti srečanja.

Putin se je danes o zadnjem razvoju dogodkov v zvezi z ukrajinsko krizo in dvostranskih odnosih po telefonu pogovarjal tudi s predsednikom italijanske vlade Mariom Draghijem. Ob tem je italijanski premier po navedbah Rima izpostavil pomen umiritve razmer v luči hudih posledic, ki bi jih lahko imela zaostritev ukrajinske krize.

Draghi in Putin sta se zavzela za trajno rešitev ukrajinske krize in potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja med Rusijo in Zahodom. Ruski predsednik se je obvezal tudi k stabilni dobavi plina za Italijo. Ta je v minulih mesecih zelo občutila posledice velikega povišanja cen energentov. Italijanska vlada je sprejela paket ukrepov, s katerimi želi pomagati podjetjem in gospodinjstvom v državi zaradi vedno višjih cen pogonskih goriv.

Johnson v Kijevu posvaril Rusijo pred napadom na Ukrajino

Britanski premier Boris Johnson je med obiskom v Kijevu obljubil podporo Ukrajini in Rusijo posvaril pred napadom na njeno sosedo. Opozoril je, da ruske sile ob ukrajinski meji predstavljajo "jasno in neposredno nevarnost" za Ukrajino. "Vidimo kopičenje velikega števila vojakov, vidimo priprave na vse vrste operacij, ki so skladne s skorajšnjo vojaško kampanjo," je dejal na novinarski konferenci z ukrajinskim predsednikom, pri čemer je ruske sile označil za "jasno in neposredno nevarnost" za Ukrajino.

Pri tem je Rusijo pozval, naj umakne vojsko z ukrajinske meje in izbere diplomacijo. Ukrajinska vojska bo nudila "silovit in krvav odpor", je še dejal britanski premier. To sporočilo mora biti jasno ruski javnosti in "ruskim materam, je opozoril."Ukrajinci se bodo branili do zadnjega," je zatrdil tudi Zelenski. Rusi morajo razumeti, da se bo vojna končala s tragedijo. "Zdaj ne bo enostavne zasedbe mesta ali regije," je poudaril predsednik. "Zato odkrito pravim, da to ne bo vojna med Ukrajino in Rusijo. To bo obsežna vojna v Evropi," je dodal.

Johnson je opozoril, da bi ruska invazija pomenila politično, humanitarno in vojaško katastrofo. Moskvo je posvaril, da so Velika Britanija in zaveznice proti Rusiji pripravile ostre sankcije, ki bi stopile v veljavo takoj, ko bi "prva ruska konica čevlja" prestopila ozemlje Ukrajine.

Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v ponedeljek napovedala sprejetje novega zakona, ki bo omogočil zaostritev sankcij proti Rusiji, če bo napadla Ukrajino. Trussova bi morala danes spremljati Johnsona na obisku v Kijevu, a je zaradi okužbe z novim koronavirusom ostala doma v osamitvi.

Johnsonov obisk v Kijevu je del diplomatskih prizadevanj Zahoda, da bi ruskega predsednika Vladimirja Putina odvrnili od morebitnega napada na Ukrajino, ki je po prepričanju zahodnih držav vse bolj verjeten.

Varnostni svet OZN o ruskih grožnjah Ukrajini

Na ponedeljkovem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem so razpravljali o kopičenju ruske vojske na meji z Ukrajino, sta si ameriška veleposlanica in ruski veleposlanik izmenjala nekaj ostrih besed. Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je ocenila, da je bila ruska mobilizacija vojakov največja, kar jih je Evropa videla v zadnjih desetletjih. 

Njen ruski kolega Vasilij Nebenzja je ZDA obtožil podžiganja histerije in nesprejemljivega vmešavanja v ruske zadeve. Kot je dejal, ni dokazov, da bi Rusija načrtovala vojaško akcijo proti Ukrajini. Po njegovih besedah Rusija pogosto napoti vojake na lastna ozemlja, to pa ni stvar Washingtona. "To ni samo nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve naše države, ampak tudi poskus zavajanja mednarodne skupnosti o resničnem stanju v regiji in razlogih za trenutne globalne napetosti," je dejal

Thomas-Greenfieldova je dejala, da ZDA še naprej verjamejo, da obstaja diplomatska rešitev, vendar je opozorila, da bodo ZDA odločno ukrepale, če bi Rusija napadla Ukrajino, posledice pa bi bile "grozljive".

ZDA in Velika Britanija sicer Rusiji napovedujejo sankcije. Britanska zunanja ministrica Liz Truss je medtem sporočila, da se pripravlja zakonodaja, ki bo usmerjena v širši krog posameznikov in podjetij blizu Kremlja, kot je trenutno mogoče. Ameriški uradnik je dejal, da sankcije Washingtona pomenijo, da bodo posamezniki blizu Kremlja odrezani od mednarodnega finančnega sistema.