Rusko obrambno ministrstvo je sprva sporočilo, da je bilo v napadu ubitih 40 ukrajinskih vojnih ujetnikov, 75 pa ranjenih. Dodali so še, da je bilo ranjenih tudi osem uslužbencev zapora. Pozneje so proruski separatisti sporočili, da se je število smrtnih žrtev povzpelo na 53.
Ruska stran je prepričana, da je bil namen napada prestrašiti ukrajinske vojake in jih odvrniti od predaje.
Na ruskem obrambnem ministrstvu so med drugim navedli, da so bili v zaporu pridržani pripadniki ukrajinskega bataljona Azov, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi mesta Mariupol. Rusija azovski bataljon, nekdanjo paravojaško organizacijo s povezavami s skrajno desnimi skupinami, sicer opisuje kot neonacistično organizacijo.
Kijev obtožbe zanika in za napad krivi rusko stran
"Ukrajinske oborožene sile, ki v celoti spoštujejo in izpolnjujejo načela in norme mednarodnega humanitarnega prava, nikoli niso izvajale in ne izvajajo obstreljevanja civilne infrastrukture, zlasti ne krajev, kjer se verjetno nahajajo vojni ujetniki," je v izjavi poudarila ukrajinska vojska.
Ukrajinske oblasti so za artilerijsko obstreljevanje zapora obtožile ruske sile. Kot so poudarili, skuša Rusija s svojimi obtožbami prikriti mučenje in usmrtitve zapornikov.
Mihajlo Podoljak, svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je obtožbe Rusije označil za klasično, cinično in dobro premišljeno operacijo širjenja laži. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Rusijo obtožil vojnega zločina in zaveznice pozval, naj odločno obsodijo brutalno kršitev mednarodnega humanitarnega prava in Rusijo uvrstijo med države podpornice terorizma.
V mestu na jugu Ukrajine ruski napad terjal več življenj
Sicer je bilo v ruskem obstreljevanju ukrajinskega mesta Mikolajev blizu južne fronte v bližini avtobusne postaje ubitih pet ljudi, sedem pa ranjenih, je sporočil regionalni guverner Vitalij Kim.
Ukrajinsko predsedstvo je danes sporočilo, da je rusko obstreljevanje Mikolajeva že v četrtek poškodovalo ali uničilo več stavb, vključno s stanovanjskimi hišami. Poškodovana naj bi bila tudi točka za dostavo humanitarne pomoči, tri osebe pa so bile ranjene.
Mikolajev, ki leži blizu Črnega morja, je do zdaj zapustila že približno polovica prebivalcev. Pred vojno je v mestu živelo skoraj 500.000 ljudi. Mesto je tudi največje urbano središče pod nadzorom ukrajinskih sil v bližini frontne črte v regiji Herson, kjer je ukrajinska vojska v zadnjih dneh sprožila protiofenzivo.
Iz ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve pa so danes sporočili, da so ruske sile v Rusijo prisilno deportirale najmanj 5600 ukrajinskih otrok.
Zelenski za uvrstitev Rusije med države podpornice terorizma
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je države po svetu pozval, naj Rusijo uvrstijo na seznam držav, ki podpirajo terorizem. "Nihče na svetu ne vlaga več v terorizem kot Rusija," je v video sporočilu dejal Zelenski. To pa po njegovem mnenju zahteva "pravni odziv na svetovni ravni", je dejal v video posnetku, ki ga je objavil v četrtek zvečer na svojem profilu na Facebooku.
Ameriški senatorji so v zvezi s tem že sprožili postopke za sprejem ustrezne resolucije, vendar je odločitev o tem v pristojnosti zunanjega ministrstva ZDA, ki vodi uradni seznam držav podpornic terorizma. Trenutno so na njem Iran, Sirija, Kuba in Severna Koreja, za katere veljajo stroge sankcije ZDA.
Zelenski je v sporočilu poročal tudi o srečanju z vrhovnim štabom ukrajinskih oboroženih sil, s katerim je med drugim razpravljal o zagotavljanju orožja in izvajanju ukrajinskega obrambnega načrta.
Medtem je Rusija v četrtek nadaljevala "vrsto strateško nesmiselnih in brutalnih napadov" v Donbasu, je še dejal Zelenski in dodal, da se je samo v prvi polovici dneva v Kijevu štirikrat zaslišal alarm za zračni napad.
V četrtek so Ukrajinci prvič praznovali dan državnosti. "Vesel sem bil, ko sem videl, koliko ljudi si je ta praznik vzelo k srcu, ji čestitalo, se nasmehnilo in bilo ponosnih na Ukrajino," je dejal Zelenski. V Ukrajini sicer 24. avgusta obeležujejo dan neodvisnosti.
London: V prvih bojnih vrstah ruske vojske v Ukrajini tudi plačanci skupine Wagner
Plačanci iz skupine Wagner se v Ukrajini bojujejo v prvih bojnih vrstah, skupaj z rednimi enotami ruske vojske, trdi britansko obrambno ministrstvo, ki se sklicuje na podatke obveščevalnih služb. Vojska naj bi jim zaradi pomanjkanja pehotnih enot na nekaterih delih frontne črte popolnoma predala odgovornost.
"To je bistvena sprememba v primerjavi s prejšnjimi napotitvami skupine od leta 2015, ko je običajno izvajala misije, ki so bile ločene od odkritih, obsežnih rednih ruskih vojaških dejavnosti," je zapisalo britansko obrambno ministrstvo.
Poročila o tem, da skupina Wagner sodeluje z rusko vlado ter da je ta njene borce napotila v Sirijo, Srednjeafriško republiko in tudi v Ukrajino, so obstajala že v preteklosti, a je Moskva to vselej zavračala in trdila, da povezav med redno vojsko in plačanci ni.
V Londonu ocenjujejo, da se je vloga plačancev spremenila, ker si ruske sile prizadevajo nadomestiti očitno pomanjkanje pehotnih enot v Ukrajini. Vendar je po njihovi oceni malo verjetno, da bi Wagnerjeve sile zadostovale za bistveno spremembo poteka vojne v Ukrajini.
Neimenovani evropski uradnik je aprila dejal, da naj bi se v Ukrajini skupaj z ruskimi silami borilo tudi do 20.000 Wagnerjevih plačancev in članov drugih najemniških skupin, vključno z borci iz Sirije in Libije.
Vodja preiskovalne spletne strani Bellingcat Kristo Grozev pa je med pričanjem v odboru britanskega parlamenta aprila povedal, da naj bi bilo na bojiščih v Ukrajini ubitih že 3000 pripadnikov zasebnega vojaškega podjetja Wagner ter da je število plačancev, ki se borijo skupaj z ruskimi silami, veliko večje od pričakovanj.
