Po besedah Oleksandra Kubrakova, ministra za obnovo Ukrajine, je ukrajinsko obrambno ministrstvo v izjavi zapisalo, da je Kremelj Črno morje z odkritimi grožnjami civilnim ladjam, ki prevažajo hrano iz ukrajinskih pristanišč, raketnimi napadi in napadi z brezpilotnimi letali na civilno infrastrukturo in namernim ustvarjanjem vojaške grožnje na trgovskih poteh spremenil v nevarno območje predvsem za ruske ladje in plovila drugih držav. Še posebej plovila, ki plujejo v smeri ruskih pristanišč in ukrajinskih pristanišč, ki jih je zavzela Rusija.
"Odgovornost za vsa tveganja je v celoti na ruskem vodstvu," poudarja ministrstvo.
Hkrati pa je ukrajinsko obrambno ministrstvo napovedalo, da bodo ukrepali. Kot pravijo, je usoda potopljene križarke Moskva dokazala, da ukrajinske obrambne sile imajo potrebna sredstva za odbijanje ruske agresije na morju.
Ministrstvo za obrambo Ukrajine opozarja, da lahko od polnoči 21. julija vsa plovila, ki se peljejo v vodah Črnega morja, smatrajo kot ruske ladje. "Poleg tega je Ukrajina zaradi nevarnosti prepovedala plovbo na območjih severovzhodnega dela Črnega morja in ožine Kerč-Jenikal od 20. julija od 5. ure dalje. Ustrezne navigacijske informacije za pomorščake so že objavljene," je Kubrakov še povzel izjavo ministrstva.
"Rusija ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita, ampak ga tudi požiga"
Ruski napadi na skladišča žita v ukrajinski Odesi, v katerih je bilo uničenih že več kot 60.000 ton žita, bodo povzročili ogromno prehransko krizo po svetu, je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell. Edini mogoč odgovor EU na to je povečanje vojaške pomoči Ukrajini.
"Ruske bombe so v Odesi že tretjo noč zapored uničevale pristaniško infrastrukturo in skladišča žita, pri čemer je bilo požganih več kot 60.000 ton. Rusija torej ni samo odstopila od dogovora o izvozu žita prek Črnega morja, ampak ga tudi požiga," je povedal Borrell.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
O tem bodo zunanji ministri EU, med njimi slovenska ministrica Tanja Fajon, prek videopovezave govorili z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo, ki jim bo predstavil več podrobnosti.
"Vendar pa že zdaj vemo, da bo to povzročilo ogromno prehransko krizo po svetu," je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik Unije. Poudaril je, da obstaja samo ena rešitev, to je povečanje vojaške pomoči EU Ukrajini. Zato bo danes ministrom predstavil predlog za povečanje sredstev za sofinanciranje dobav orožja Ukrajini, pri čemer ni želel govoriti o podrobnostih.
Po neuradnih informacijah naj bi predlagal poseben sklad za Ukrajino v okviru evropskega mirovnega instrumenta v vrednosti 20 milijard evrov za obdobje 2024–2027. Prek tega instrumenta, v katerega članice EU prispevajo neposredno, Unija že zdaj sofinancira dobave vojaške pomoči Ukrajini, a sredstev zmanjkuje.
Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon načeloma podpira povečanje sredstev za Ukrajino, vendar pa ni želela govoriti o konkretnih številkah. "Je pa dejstvo, da obstaja zaveza vrha evropskih voditeljev iz junija, da bomo dajali varnostna zagotovila Ukrajini v naslednjem obdobju, seveda hkrati z vojaško, finančno, tehnično, materialno pomočjo," je povedala. To zavezo je dala tudi Slovenija, je dodala Fajonova.
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je poudarila, da morajo biti varnostna zagotovila zveze Nato, skupine G7 in EU medsebojno usklajena. "Zato pa potrebujemo tudi zelo velike vsote denarja, tudi za nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini," je povedala.
Več ministrov je ob prihodu na zasedanje obsodilo rusko odločitev, da odstopi od dogovora o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja. Po besedah ministrice Baerbockove napoved ruskih oblasti, da bodo ladje, ki bodo plule blizu ukrajinskih pristanišč, poslej obravnavale kot potencialne prevoznice vojaškega tovora, kaže na to, da ruski predsednik Vladimir Putin ne napada zgolj Ukrajine, ampak tudi mednarodni red odnosov med državami.
Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je to odločitev označil za grozljivo. "Prepričan sem, da bo ves svet zelo hitro spoznal, da to ni evropska vojna, ampak da zadeva celotno mednarodno skupnost. Poleg tega pa tudi, da je mogoče to vojno ustaviti samo, če bo mednarodna skupnost stopila skupaj," je povedal.
Na dnevnem redu še razprava o odnosih s Turčijo
Ministri imajo danes na dnevnem redu še razpravo o odnosih s Turčijo, potem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v zameno za podporo švedskemu vstopu v zvezo Nato zahteval oživitev turških pristopnih pogajanj z EU.
To, da želi Turčija ponovno začeti pristopna pogajanja, je Borrell označil za dobro novico. Ministri bodo po njegovih besedah razpravljali, kako odgovoriti na zahtevo Ankare. Najprej je treba preučiti možnost posodobitve carinske unije in vizumske politike, je dodal Borrell, ki se je nedavno sestal z novim turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom.
Ciprski zunanji minister Konstantinos Kombos je glede tega poudaril, da njegova država pričakuje hitro obnovitev vsebinskih pogovorov o rešitvi ciprskega vprašanja. Pogovori v okviru Združenih narodov o ponovni združitvi ciprskega otoka, ki je razdeljen na grški in turški del, so namreč že leta v zastoju.
