"Na žalost Američani še naprej zaostrujejo napetosti," je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov in pri tem opozoril, da je najnovejša napotitev ameriških vojakov za okrepitev Natovih sil v Evropi le še poslabšala razmere v regiji.
Pentagon je namreč v sredo sporočil, da bo iz Nemčije v Romunijo premestil približno 1000 ameriških vojakov ter napotil dodatnih 2000 vojakov iz ZDA v Nemčijo in na Poljsko. Odločitev je bila sprejeta predvsem zaradi ruskega kopičenja vojakov na ukrajinskih mejah. "To niso ukrepi, namenjeni zmanjšanju napetosti, ravno nasprotno, to so dejanja, ki vodijo k povečanju trenj," je dejal Peskov.
Po njegovih besedah je zaskrbljenost Rusije zaradi širitve Nata na vzhod in nameščanja ameriških vojakov sedaj povsem razumljiva, prav tako pa so povsem razumljivi vsi ukrepi, ki jih Rusija sprejema za zagotavljanje lastne varnosti in interesov.
Zahodne sile si prizadevajo z medijsko in diplomatsko ofenzivo preprečiti potencialno invazijo Ukrajine, pred katero svarijo že več mesecev. Pri svojih prizadevanjih pa ne izključujejo niti poostrenih sankcij proti ožjemu krogu ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Medtem so neimenovani visoki uradniki iz Washingtona za ameriške medije povedali, da so ZDA pridobile obveščevalne podatke o tem, da Rusija načrtuje lansiranje lažnega videa, ki bi temeljil na dezinformacijah in, ki bi nato služil kot povod za rusko invazijo na Ukrajino. "Rusija namerava uporabiti videoposnetek za obtožbo Ukrajine za genocid nad rusko govorečimi ljudmi. Nato bi ogorčenje nad videoposnetkom uporabila za opravičevanje napada ali pa bi spodbudila separatistične voditelje v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, da zahtevajo na rusko intervencijo," uradnike navaja New York Times.
Stoltenberg zaskrbljen zaradi premikov ruskih sil v Belorusiji
V prihodnjih tednih naj bi v Belorusijo prišlo okoli 30.000 ruskih vojakov, je dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in izrazil zaskrbljenost zaradi povečanja vojaške navzočnosti v tej nekdanji sovjetski republiki, ki meji na Ukrajino, ob meji s katero Rusija že nekaj časa kopiči svoje sile. "V zadnjih dneh smo videli znaten premik ruskih vojaških sil v Belorusijo," je v Bruslju dejal Stoltenberg in opozoril, da gre za "največjo rusko razporeditev tam po koncu hladne vojne".
V Belorusijo naj bi prišlo okoli 30.000 vojakov, vključno s silami za posebne operacije. Pri tem naj bi sodelovala tudi bojna letala, rakete tipa iskander, ki lahko nosijo tudi jedrsko konico, in sistemi protizračne obrambe S-400, je povedal Stoltenberg na današnji novinarski konferenci z makedonskim premierjem Dimitrom Kovačevskim.
Gre za "široko paleto sodobnih vojaških zmogljivosti", je še opozoril prvi mož Nata, kot so zapisali na spletni strani zavezništva. Vse te zmogljivosti v Belorusiji naj bi bile vključene v letno vajo ruskih jedrskih sil, ki naj bi potekala ta mesec, je dodal. Po navedbah Moskve gre za skupno vojaško vajo z beloruskimi oboroženimi silami, na kateri naj bi po njenih zagotovilih sodelovalo manj kot 13.000 vojakov. Po besedah Stoltenberga je v bližini ukrajinske meje že več kot 100.000 vojakov.
Prisotnost ruskih sil v Belorusiji skrbi tudi evropske poslance. Ti so v pismu, ki so ga naslovili na predsednike treh evropskih insitucij - Evropskega sveta, komisije in parlamenta, izrazili "globoko zaskrbljenost" zaradi nedavne namestitve ruskih sil v Belorusiji, ki po njihovem predstavlja "grožnjo Ukrajini, Poljski, Litvi, Latviji in vsej Evropi".
Omenjeno nameščanje sil bi bilo lahko "del dokončnega načrta podreditve in zasedbe Belorusije", so opozorili v pismu, datiranim s 1. februarjem, ki ga je podpisalo več kot 70 poslancev iz petih različnih političnih skupin. Med podpisniki je tudi slovenski evroposlanec Milan Zver (EPP/SDS).
Erdogan pripravljen posredovati med Ukrajino in Rusijo
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po današnjem srečanju z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim v Kijevu ponovil svojo pripravljenost, da gosti ukrajinsko-ruski krizni vrh. Obisk je izkoristil tudi za poudarek podpore ozemeljski celovitosti Ukrajine. "Turčija je pripravljena narediti svoj del za rešitev krize med dvema prijateljskima državama, ki sta njeni sosedi v Črnem morju. Med pogovori sem ponovno dejal, da bi z veseljem gostili vrh na ravni voditeljev ali gostili razprave na tehnični ravni," je povedal turški predsednik.
Erdogan je že pred poletom v Kijev izrazil pripravljenost Turčije na gostovanje vrha ruskega predsednika Vladimirja Putina in ukrajinskega predsednika Zelenskega, s čimer bi lahko pripomogel v reševanju spora med državama. Poudaril je, da Turčija "še naprej podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine" in zavrača rusko priključitev ukrajinskega polotoka Krim leta 2014.
"Naš obisk je potekal v občutljivem obdobju," je dejal Erdogan, potem ko sta obe strani podpisali nov sporazum o prosti trgovini.
Ob zahvali je ukrajinski predsednik dejal, da je "pripravljen narediti vse, kar je mogoče, kjer koli in v vseh oblikah," za mir v Ukrajini. "Ne glede na to, kje lahko končamo vojno, je pomembno, da so vsi iskreno pripravljeni nanjo," je dodal.
Rusija se na povabilo Erdogana za zdaj še ni odzvala. Erdogan in Putin sta v zadnjih letih razvila tesne odnose, vendar Ukrajina zanju predstavlja občutljivo vprašanje. Ankara podpira članstvo Kijeva v Natu in odločno nasprotuje ruski priključitvi Krima leta 2014 v imenu zaščite svoje turško govoreče tatarske manjšine. Ruski predsednik medtem kritizira svojega turškega kolega, ker je Kijevu zagotovil oborožena brezpilotna letala, ki jih ukrajinska vojska uporablja proti proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.