O tem, kako velika je dejanska nevarnost, se krešejo mnenja. Mnogi menijo, da je tveganje jedrske vojne še vedno nizko, čeprav – bolj ko so ruske sile v Ukrajini potisnjene v kot, večja je nevarnost, da bi nepredvidljivi Vladimir Putin posegel po jedrskem orožju. Ameriški predsednik Joe Biden meni, da se svet od kubanske krize leta 1962 sooča z največjo nevarnostjo jedrskega napada.
Američani so denimo ob začetku rusko-ukrajinske vojne odložili začetek testov notranje celinske rakete Minuteman-III iz strahu, da bi v Moskvi to razumeli kot stopnjevanje napetosti, v svoji analizi piše Economist. Razpoloženje se je od takrat nekoliko spremenilo, številni na Zahodu menijo, da je primerno opozoriti Rusijo na katastrofalne posledice, če bi se uporabilo jedrsko orožje.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da verjame, da bi odpoved vaje pomenila šibkost. Analitik Hans Kristensen pa je ocenil, da gre za situacijo, ko nobena stran ne želi pokazati šibkosti.
Pa bo svet opozorjen, če bi Putin presegel atomski prag, se sprašujejo pri Economistu. Zahodne obveščevalne službe pravijo, da najbrž. Menijo, da imajo na podlagi preteklih izkušenj, dober vpogled v način odločanja v Kremlju. Kar se tiče satelitov in drugih tehničnih sredstev, pa bi bilo veliko odvisno od tega, katero orožje izberejo.
Ruski in ameriški arzenal strateškega orožja na dolge razdalje je v skladu s sporazumom, ki omejuje število jedrskih konic, precej natančno nadzorovan. Težava pa je, da se veliko tega orožja hrani v stanju nenehne operativne pripravljenosti in ga je mogoče nenapovedano sprožiti.
Sateliti in georadarji lahko odkrijejo in zasledujejo balistične rakete šele po izstrelitvi, nizko leteče rakete pa bi bilo še težje odkriti. Economistovi analitiki sicer menijo, da uporaba tega orožja ni verjetna, saj obstaja veliko tveganje, da bi izzvali vojno z Natom.
Kot bolj realistično možnost štejejo taktični jedrski udar, kjer bi bilo uporabljeno rusko taktično orožje, ki ima nižjo eksplozivno silo in krajši domet.
Ruske taktične eksplozivne glave se hranijo v več deset skladiščih, ločeno od letala in raket, ki so potrebne za njihovo uporabo. Zato se je treba na uporabo pripraviti. In prav zato je ključnega pomena prepoznati premike eksplozivnih glav iz skladišč s pomočjo satelitov in drugih sredstev.
Varujejo jih sicer elitne enote 12. glavnega direktorata. Prevažali bi jih s tovornimi vlaki ali tovornjaki in jih spremljali z gasilnimi in posebnimi reševalnimi vozili. Nenavadne dejavnosti bi sprožile nemir, menijo analitiki, ki prav tako trdijo, da zahodne države poznajo izdajalske znake, ker so z Rusijo desetletja po hladni vojni v okviru CTR (Cooperative Threat Reduction) sodelovale pri varnosti njenega arzenala jedrskega orožja. Nekaj ruske posebne opreme in postopkov so razvili s pomočjo zahodnih strokovnjakov.
William Moon, veteran programa, pravi, da bi zagotovo zaznali veliko gibanje bojnih glav, vendar bi lahko Rusija za omejeno taktično akcijo poskusila skriti bojno glavo ali dve v navaden tovornjak. "Odkritje takšne akcije bi bila čista sreča," poudarja.
Pavel Podvig z Inštituta Združenih narodov za raziskave razoroževanja pojasnjuje, da je taktično jedrsko orožje, nameščeno na mobilne izstrelke in skrito v gozdovih, težko opaziti. Vendar dodaja: "Rusija ne bo nikoli vedela, ali je res nihče ne opazuje."
Kakor koli že, po besedah Jamesa Actona iz Carnegie Endowment pa bi bilo prikrivanje gibanja bojnih glav v nasprotju s cilji Rusije. "Putin bi želel, da vemo, da se pripravlja na uporabo jedrskega orožja. Raje bi zagrozil z uporabo jedrskega orožja in skušal kaj izsiliti, kot da bi ga dejansko uporabil," je prepričan.
