'Mislil je, da je Ukrajina šibka, Zahod razdeljen. Močno se je zmotil'

Ameriški predsednik Joe Biden je v času, ko se bliža prva obletnica vojne, nepričakovano obiskal Kijev. Pred napovedanim obiskom na Poljskem je tako Biden z delegacijo dopoldne prispel v Ukrajino, kjer se je srečal z Volodimirjem Zelenskim. 

Spomnila sta se padlih Ukrajincev, Biden, največji zaveznik Ukrajine v vojni z Rusijo, pa je obljubil "neomajno" podporo svoje države Ukrajini. Obljubil je dobavo dodatnega orožja, vključno z artilerijskim strelivom, protitankovskimi sistemi in nadzornimi radarji za zaščito ukrajinskega prebivalstva pred zračnimi napadi. 

Medtem ko sta bila Zelenski in Biden v katedrali svetega Mihaela v središču Kijeva, so se oglasile tudi sirene za zračni napad. Preplah je sprožilo rusko lovsko letalo, ki je vzletelo v sosednji Belorusiji. Raketa, izstreljena iz Belorusije, lahko zadene tarčo v Kijevu v manj kot 20 minutah.

Dejstvo, da je Biden svoj obisk načrtoval tik pred prvo obletnico izbruha vojne, ima veliko simbolno vrednost – je znak podpore najpomembnejšega in najmočnejšega zaveznika, pravijo analitiki. V preteklih mesecih so Američani v hitrem zaporedju poslali različne pakete orožja in streliva. Po podatkih Pentagona so ZDA od začetka vojne Ukrajini zagotovile ali obljubile skoraj 30 milijard dolarjev vojaške pomoči. 

Zelenski je Bidnov obisk ocenil kot "izjemno pomemben znak podpore vsem Ukrajincem". Biden pa je ocenil: "Eno leto pozneje Kijev stoji. In Ukrajina stoji. Demokracija stoji."

V skupni izjavi je Zelenski dejal, da mora "demokratični svet zmagati v tem zgodovinskem boju". "To je najpomembnejši obisk v celotni zgodovini odnosov med ZDA in Ukrajino," je še dejal in poudaril "rezultate, ki so že doseženi".

Kljub vse srditejšim bojem je Zelenski prepričan, da bodo rezultati tega obiska zagotovo vidni tudi na bojišču. Odločitev ZDA, da Ukrajini pošljejo tanke abrams, je že prispevala k okrepitvi ukrajinske obrambe, je pojasnil Zelenski. "Ukrajina vam je hvaležna, gospod predsednik," se je srčno zahvalil predsedniku ZDA.

Pritisk na Bidna, naj odpotuje v Ukrajino, se je sicer stopnjeval že nekaj časa, saj je od začetka vojne Kijev obiskala že množica evropskih voditeljev – in tako izkazala svojo podporo državi. Toda ameriško stran je skrbelo zagotavljanje predsednikove varnosti, saj je Kijev pogosto tarča ruskih raketnih napadov. 

Poročila o morebitnem obisku ameriškega predsednika pred obletnico ruske invazije so začela krožiti nekaj ur pred obiskom, ko so opazili ameriška vojaška letala, ki so krožila blizu poljske meje, prebivalci Kijeva pa so na družbenih omrežjih objavljali videoposnetke zapor v središču mesta in v bližini veleposlaništva ZDA. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je odpovedal načrtovani obisk v Bruslju.

Biden je danes pohvalil ukrajinske državljane za njihov "junaški" boj kljub pomanjkanju vojaških izkušenj. Napovedal je tudi nove sankcije proti Rusiji. 

"Ko je Putin pred skoraj enim letom začel svojo invazijo, je mislil, da je Ukrajina šibka, Zahod pa razdeljen. Mislil je, da nas lahko prelisiči. Vendar se je močno zmotil," je povedal. 

Je pa Biden opozoril, da "brutalna in nepravična vojna" še zdaleč ni dobljena. "Cena, ki jo plačuje Ukrajina, je izjemno visoka. In žrtev je preveč," je poudaril. "Vemo, da bodo pred nami še zelo težki dnevi, tedni in leta. Toda cilj Rusije je bil izbrisati Ukrajino z zemljevida. Putinova osvajalska vojna je neuspešna."

Ukrajinci so obisk pozdravili. Odvetnica Roksoliana Gera je za BBC povedala, da je bila "zelo presenečena", ko je prečkala ulico in zagledala Bidna. "Zelo sem hvaležna za njegovo podporo. To nam veliko pomeni," je dejala. "Cenim njegov pogum, da je sprejel ta izziv in prišel pokazat podporo ameriškega naroda."

Poudarila je še, da je posebej hvaležna, da si je za obisk izbral današnji dan – dan spomina na 107 protestnikov, ki so izgubili življenje v t. i. majdanski revoluciji pred devetimi leti. "Na ta dan, ko se poskušamo spomniti vseh branilcev ukrajinske svobode leta 2014, je to za nas dobro znamenje," je dodala. "To je zgodovinski dan." 

Po drugi strani pa naj bi Biden z obiskom poslal tudi sporočilo domov, ocenjuje New York Times. Na drugi strani Atlantika se namreč krepijo glasovi, ki menijo, da bi morala Ukrajina pristati na mirovna pogajanja, četudi bi to pomenilo, da izgubi nekaj ozemlja. Takšen scenarij je za Zelenskega sicer nesprejemljiv.  

Je pa nova anketa Centra za raziskave javnih zadev Associated Press-NORC prejšnji teden pokazala, da se je javna podpora pomoči Ukrajini v ZDA zmanjšala, pri čemer je 48 odstotkov Američanov naklonjenih pošiljanju orožja, kar je manj kot 60 odstotkov, kolikor jih je bilo maja lani. 

Takšne novice so seveda že dosegle tudi Kijev, tako da je Biden Ukrajince skušal pomiriti z besedami: "Kljub vsemu nestrinjanju, ki ga imamo v našem kongresu glede nekaterih vprašanj, obstaja pomemben dogovor o podpori Ukrajini."

Ruski državni mediji so medtem Bidnov obisk ocenili kot dokaz za trditve Kremlja, da Zahod vodi posredno vojno proti Rusiji. "Nismo v vojni z Ukrajino, zagotovo ne z ukrajinskim ljudstvom," je državna tiskovna agencija RIA Novosti citirala analitika. Kijevske oblasti naj bi namreč utelešale instrument kolektivnega Zahoda.

Biden na drugi strani še ohranja nekaj previdnosti, saj poudarja, da ne želi širjenja vojne. Med drugim še vedno nasprotuje dobavi ameriških bojnih letal, vendar se je njegov odpor do pošiljanja druge opreme omilil. 

John Herbst, nekdanji veleposlanik ZDA v Ukrajini in višji direktor pri Atlantskem svetu, je medtem ocenil, da mora biti predsednik bolj neposreden pri opisovanju, zakaj je podpora Ukrajini bistvena za ameriške interese, če ne želi, da se domača podpora Ukrajini še bolj skrči. 

"Namesto da preprosto rečemo, da bomo podpirali Ukrajino, dokler bo potrebno, bi morali povedati, da imamo ključni interes, da Putinu zadamo strateški poraz ali ukrajinsko zmago ali oboje," je dejal Herbst.

Oči so sicer zdaj uprte v Bidnov obisk Poljske. Natov vzhodni blok je našel svoj glas – toda obisk Bidna je opomin, da imajo zahodne prestolnice še vedno težo, vse skupaj ocenjuje Politico.

Vzhodne članice vojaškega zavezništva so sicer prejele pohvale za svoje ravnanje ob vojni, pa tudi spoštovanje, ko so na hitro izpraznile svoje zaloge orožja in jih poslale v Kijev. Toda, kot ocenjuje medij, ko gre za najbolj sporne odločitve zaveznikov, na primer, kakšno orožje kam postaviti, se morajo vzhodni voditelji na koncu še vedno prikloniti voditeljem, kot je Biden – in njegovim kolegom v zahodnih silah, kot je Nemčija. Navsezadnje imajo te države največje količine sodobnih tankov, bojnih letal in raket dolgega dosega.

"Brez Nemcev se stvari ne premaknejo – brez Američanov se stvari zagotovo ne premaknejo," je dejal eden od visokih zahodnoevropskih diplomatov, ki je želel ostati anonimen. In na tej stopnji vojne, ko si Ukrajina prizadeva za donacije najsodobnejšega orožja – bojnih letal, naprednih tankov, raketnih sistemov daljšega dosega – je jasno, kam je usmerjen tudi ukrajinski fokus. 

Tudi vzhodno krilo Nata sicer ni povsem enotno, prioritete se razlikujejo tudi med podobno mislečimi državami glede na njihovo geografsko lego. Potem pa je tukaj še Madžarska, ki se vseskozi precej nagiba na rusko stran. Vendar pa Budimpešta izpolnjuje obveznosti Nata, saj sodeluje v obrambnih prizadevanjih zavezništva.

Vprašanje je tudi, kakšno igro bo v prihodnjih mesecih vojne igrala Kitajska. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je pred prihajajočo obletnico ruske invazije v Ukrajini opozoril, da naj bi Kitajska razmišljala o dobavah orožja in streliva Moskvi.

Hkrati je poudaril, da so Pekingu jasno sporočili, da bi takšno ravnanje predstavljalo resno težavo za odnose med ZDA in Kitajsko.

Zunanje ministrstvo v Pekingu se je ostro odzvalo na Blinknove besede z odgovorom, da ne sprejemajo ameriškega "kazanja s prstom na kitajsko-ruske odnose, še manj pa prisile in pritiska". Tiskovni predstavnik ministrstva Vang Venbin je ob tem ZDA obtožil širjenja lažnih informacij.

Peking sicer od začetka vojne v Ukrajini do konflikta ohranja "nevtralno držo", vendar nekatera poročila, še posebej o gospodarskem sodelovanju, kažejo na podporo Rusiji.  

V Ukrajini medtem še naprej potekajo srditi boji. Ukrajinski predsednik zatrjuje, da ukrajinska vojska povzroča velike izgube ruskim silam, ki napadajo mesto Vugledar na vzhodu države,  

A je razmere v Vugledarju opisal kot izjemno težke. Ukrajina se namreč bori, da bi zadržala rusko ofenzivo v Donbasu, medtem ko nestrpno čakajo na prihod novega orožja. "Razmere so izredno zaplete, borimo se."

"Ponavljam znova in znova. Več izgub kot bo Rusija utrpela v Donbasu – v Bahmutu, Vugledarju, Marinki, Kremini – hitreje bomo lahko končali to vojno z zmago Ukrajine."

Ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva, ki pripravlja analize razmer, je potrdilo navedbe Zelenskega o velikem številu žrtev in srditih spopadih. Dve ruski "elitni pehotni brigadi" naj bi utrpeli zelo velike izgube v Vugledarju. 

"Rusija bo verjetno trdila, da je bil Bahmut zavzet, ne glede na dejansko stanje na terenu," so še napisali. "Če ruska spomladanska ofenziva ne bo dosegla ničesar, se bodo napetosti v ruskem vodstvu verjetno povečale."

Medtem pri retoriki, da je uspešna, vztraja tudi druga stran, čečenski voditelj Ramzan Kadirov pa še naprej hvali Wagnerjeve plačance zaradi njihovih "impresivnih uspehov".