Rushdieja odklopili z ventilatorja in spet lahko govori

Novico je tvitnil tudi Michael Hill, predsednik zavoda Chautauqua, kjer se je zgodil napad. 

Spomnimo, 75-letnega Salmana Rushdieja je v petek med govorom na dogodku v zvezni državi New York napadel 24-letni Hadi Matar iz Fairviewa v New Jerseyju, ki so ga policisti prijeli na kraju dogodka. Motiv za njegovo dejanje še ni uradno znan. 

Matar, ki je v soboto stopil pred sodnika, se je prek odvetnika izrekel za nedolžnega. Na zaslišanju je sicer ves čas molčal. Obtožili so ga poskusa umora in ga poslali v pripor brez varščine. Obtožnica ga bremeni, da je pritekel na oder in Rushdieja vsaj 12-krat zabodel v obraz, vrat in trebuh. Napad je po navedbah očividcev trajal približno 20 sekund. 

Rushdieja so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali več ur. "Novice niso dobre,"  je sporočil njegov agent Andrew Wylie. "Najverjetneje bo izgubil eno oko. Poškodovani so bili tudi živci v njegovi roki in jetra," je pojasnil.

75-letnemu Rushdieju so sicer že večkrat grozili s smrtjo. Zaradi njegovega romana Satanski stihi, ki naj bi domnevo očrnil islam, je leta 1989 nekdanji iranski verski voditelj ajatola Homeini zanj izrekel smrtno obsodbo oziroma fatvo. Japonskega prevajalca njegovega romana so ubili, medtem ko se je pisatelj moral skrivati, dobil je tudi policijsko zaščito. Obdobje skrivanja je kasneje opisal v avtobiografiji iz leta 2012 z naslovom Joseph Anton, kar je njegov psevdonim, ki si ga je izbral ob izreku fatve.

Rushdie je objavil več kot 20 leposlovnih, strokovnih in drugih del. Leta 2007 ga je britanska kraljica razglasila za viteza.

Po napadu se vrstijo odzivi literatov in kulturnikov

Na novico o petkovem napadu so se odzvali številni literati, kulturniki, zvezdniki in politiki. Nad napadom na enega največjih pisateljev sodobnega časa so med drugim pretreseni v mednarodnem odboru Pisatelji in pisateljice za mir, katerega član je tudi Rushdie.

Kot je poudarila predsednica Slovenskega centra Pen in v. d. predsednice Mednarodnega odbora Pisatelji in pisateljice za mir Tanja Tuma, je bila Rushdiejeva književnost velikokrat nagrajena, njegove romane berejo in občudujejo generacije bralcev in privržencev. "Salman Rushdie je inspiracija vsem, ki se borijo proti mračnjaštvu in zlorabi vere v politične namene," je zapisala. Obenem je spomnila, da je Rushdie predsedoval organizaciji Mesta - azili v devetdesetih, ki je prerasel v današnjo mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN, katerega članica je tudi Ljubljana. Pisatelji so v rezidencah mest zatočišč varni, ne pa utišani. Rushdie je bil tudi predsednik ameriškega Pena.

"Napad na njegovo telo je napad na njegovo delo in simbolizira napad na svobodo govora in ustvarjanja," je še zapisala Tuma. Ob tem je opozorila še na izjavo Mednarodnega Pena, v kateri so tudi zelo ostro obsodili napad. 

"Nihče ne bi smel biti tarča, še manj pa bi smel biti napaden le zato, ker mirno izraža svoja stališča," je zapisal predsednik Mednarodnega Pena Burhan Sonmez. "Našemu dragemu prijatelju želimo hitro okrevanje. Naše misli so z njim in njegovo družino," je dodal.

Na napad na Rushdieja so se v svojem slogu odzvali v pariškem satiričnem časniku Charlie Hebdo, katerega pisarna je bila leta 2015 tarča terorističnega napada, v katerem je umrlo 12 ljudi. Novinarji Charlie Hebdoja so tako obsodili napad na Rushdieja, nato pa se šaljivo spraševali o motivih napadalca in ugibali, ali ga ni morda k dejanju spodbudilo globalno segrevanje, padec kupne moči ali prepoved zalivanja rastlin med vročinskim valom.

Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je ogorčen nad napadom, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je sporočil, da je Rushdiejeva bitka univerzalna bitka. Svetovalec za nacionalno varnost v Beli hiši Jake Sullivan je v odzivu na napad dejal, da predsednika in podpredsednica ZDA Joe Biden in Kamala Harris molita za Rushdiejevo čimprejšnje okrevanje.

Zdaj, ko so izvedeli, da pisatelj spet lahko govori in je izven smrtne nevarnosti, je več kolegov pisateljev tvitnilo izraze olajšanja.