Na kopenskih mejah Bolgarija in Romunije z drugimi članicami schengna od 1. januarja 2025 ne bo več sistematičnega preverjanja oseb. Bodo pa na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengenskim zakonikom, ki omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih mejah.
Tovrsten nadzor je plod dogovora Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije o svežnju ukrepov za boj proti nezakonitim migracijam, ki je odprl pot članstvu dvojice držav. Vključuje še mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo.
Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta polnopravno članstvo v schengenskem prostoru dočakali po več kot desetletju prizadevanj. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen že konec marca lani.
Njunemu polnopravnemu članstvu je dolgo nasprotovala Avstrija, češ da bi to okrepilo nezakonite migracije.
Po decembrski zeleni luči za pridružitev držav so se zvrstile ocene o zgodovinskosti odločitve, Madžarska je sprejem držav označila za enega ključnih dosežkov svojega predsedovanja. Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je menil, da bo polnopravno članstvo Bolgarije in Romunije v schengnu prispevalo tudi k večji varnosti Slovenije.
Schengensko območje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, sestavlja 29 držav – 25 članic EU ter Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Tako omogoča prosto gibanje skoraj 420 milijonom ljudem.
Se je pa v zadnjem obdobju znašlo v krizi, saj več držav izvaja začasni nadzor na notranjih mejah z drugimi članicami schengna.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.