Fico, ki je pred leti uvedbo evra na Slovaškem označil za zgodovinsko odločitev, je zdaj precej bolj kritičen do Evropske unije, zveze Nato in Ukrajine, s čimer je med volilno kampanjo prepričeval predvsem skrajno leve in skrajno desne volivce. "Vojna v Ukrajini se je začela leta 2014, ko so ukrajinski fašisti ubijali civilne žrtve ruske narodnosti," je 59-letnik jeseni lani povzel nedokazane ruske trditve. V eni izmed prvih izjav po zmagi na volitvah, na katerem je njegova stranka osvojila 23 odstotkov glasov, pa je dejal, da je Ukrajina "velika tragedija za vse", a da imajo Slovaška in Slovaki "večje probleme", kot je ukvarjanje z Ukrajino.
Konec oktobra lani je sestavil novo vlado, ki jo je oblikoval skupaj s socialdemokratsko stranko Glas – SD in prorusko Slovaško nacionalno stranko (SNS).
Takrat je sicer pozval k mirovnim pogajanjem o vojni v Ukrajini, saj "nadaljnje ubijanje ne bo nikomur v pomoč". Že pred volitvami pa je obljubljal tudi, da ne bi dovolil aretacije ruskega predsednika Vladimirja Putina na slovaških tleh.
Po nekaj mesecih na položaju predsednika vlade je svoja stališča do Ukrajine spremenil. Aprila je pozval k mirni rešitvi vojne v Ukrajini in poudaril, da bi morala biti to "rešitev, ki spoštuje ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine".
Ustavil pošiljko orožja Ukrajini
Novembra lani, dober mesec po volitvah, so na spletni strani vlade zapisali, da vlada ne odobrava predloga o donaciji vojaške opreme Ukrajini. Donacijo v vrednosti 40,3 milijona evrov je sicer pripravilo prejšnje vodstvo ministrstva za obrambo in je vključevala dobavo streliva za puške in topove ter protiletalske rakete, minomete in mine. Slovaškim podjetjem, ki si želijo proizvajati orožje in ga dobavljati Ukrajini, tega ne bodo prepovedali, je napovedal Fico.
Zadnje mesece je napovedal več zakonskih sprememb, med drugim je parlament sprejel sporno pravosodno reformo, v okviru katere želi vlada uvesti spremembe v slovaški kazenski zakonik, ukiniti specializirano tožilstvo in razširiti pooblastila generalnega tožilca, predlagali so tudi načrt o razpustitvi javne radiotelevizije, Fico sam je bojkotiral tudi medije, ki so bili do njega kritični.
Vladne odločitve in napovedi so na ulice pognale protestnike, zakone pa so kritizirali opozicija, novinarji in medijske organizacije.
Zadnji mandat zaznamoval umor preiskovalnega novinarja
Po poklicu je odvetnik in je od leta 1994 do leta 2000 zastopal Slovaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Politično kariero je začel v komunistični partiji tik pred žametno revolucijo leta 1989, nato pa bil del njene naslednice, Demokratične leve stranke. Leta 1999 je ustanovil stranko Smer – SSD.
Leta 2006 mu je s stranko uspela zgodovinska zmaga in prvič je postal premier. Takrat je med drugim oblikoval koalicijo s skrajno desno Slovaško nacionalno stranko. Po volitvah leta 2010 mu kljub zmagi ni uspelo oblikovati koalicije in je šel v opozicijo. Znova mu je uspelo postati premier po predčasnih volitvah leta 2012 in nato še štiri leta kasneje. S premierskega položaja ga je leta 2018 odnesel umor preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka.
Umor je takrat sprožil val protivladnih protestov, pojavil se je celo sum, ki se je kasneje izkazal za lažnega, da bi lahko za umorom stala Ficova vlada. Je pa umor razkril široko mrežo korupcije, v katero so bili vpleteni sodniki, tožilci in tudi uradniki, ki jih je imenovala vlada pod vodstvom Smer – SSD.