Zaključni račun EU za lani je resničen prikaz finančnega položaja EU, zato je sodišče nanj podalo mnenje brez pridržka. Skupni prihodki so znašali 243,3 milijarde evrov, in sicer 196 milijard evrov iz proračuna EU in 47,3 milijarde evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Po mnenju revizorjev je za lani mogoče šteti, da so bili brez pomembnih napak, je razvidno iz danes objavljenega poročila.
Lani je poraba proračuna EU znašala 196 milijard evrov, kar je 2,5 odstotka celotne porabe sektorja držav članic EU ali 1,3 odstotka njihovega bruto nacionalnega dohodka. Skupaj s porabo iz mehanizma za okrevanje in odpornost so plačila EU v letu 2022 znašala 243,3 milijarde evrov.
Stopnja napake se je povečala na 4,2 odstotka
Revizorji so revidirali proračunsko porabo in ugotovili, da se je stopnja napake s predlanskih treh odstotkov lani povečala na 4,2 odstotka. Po njihovem mnenju obstaja pri dveh tretjinah revidiranih odhodkov visoko tveganje. Pravila in merila za upravičenost, ki veljajo za to vrsto odhodkov, so pogosto zapletena, zaradi česar je verjetnost napak večja. Revizorji so odkrili tudi težave v zvezi s pravilnostjo in slabosti v kontrolnih sistemih držav članic, ki vplivajo na 46,9 milijarde evrov, porabljene v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Revizorji so ob tem odkrili 14 primerov suma goljufije, ki so jih prijavili Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (Olaf), ta pa je začel dve preiskavi. Od tega so šest primerov prijavili evropskemu javnemu tožilstvu, ki je začelo tri preiskave.
Revizorji so o odhodkih mehanizma za okrevanje in odpornost medtem izdali mnenje s pridržkom. Lani so iz njega 11 članicam izplačali 13 plačil nepovratnih sredstev v vrednosti 46,9 milijarde evrov. Pri 11 plačilih so odkrili težave s pravilnostjo, ker 15 od 281 preučenih mejnikov in ciljev ni bilo zadovoljivo izpolnjenih ali ni izpolnjevalo pogojev. Šest plačil je zato vsebovalo pomembne napake. Revizorji so odkrili še primere slabe zasnove ukrepov in mejnikov ali ciljev ter težave z zanesljivostjo informacij.
Dolg poskočil, predvsem zaradi najetih posojil
Dolg EU je lani predvsem zaradi novih najetih posojil poskočil s predlanskih 236,7 milijarde na 344,3 milijarde evrov. Od posojil, ki jih je najela EU, so obrestno tveganje za proračun EU vključevala tista za financiranje mehanizma za okrevanje in odpornost. Stroški najemanja posojil so se tako zaradi naraščajočih obrestnih mer znatno povečali. Glede vpliva inflacije na proračun EU pa so poudarili oceno, da bi ta lahko do leta 2023 izgubil skoraj 10 odstotkov kupne moči.
Skupna izpostavljenost proračuna EU morebitnim prihodnjim obveznostim se je do konca leta 2022 povečala na 248,3 milijarde evrov, leta 2021 je znašala 204,9 milijarde evrov. Del povečanja je posledica finančne pomoči EU Ukrajini, ki se je povečala s sedem milijard na 16 milijard evrov. Z odobritvijo dodatnih 18 milijard evrov ob koncu lanskega leta se je ta izpostavljenost za prihodnje proračune bistveno povečala, so še ugotovili revizorji.
"EU je dokazala, da se lahko z izrednimi ukrepi zelo hitro odzove na vrsto kriz brez primere. Vendar visoki zneski, dani na voljo v takih okoliščinah, pomenijo povečano tveganje za proračun. Sodišče ugotavlja, da je treba tveganje bolje obvladovati, saj pri svojem delu še naprej odkriva napake, zaradi katerih se je povečala nepravilna poraba," je povedal predsednik Evropskega računskega sodišča Tony Murphy.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.