Resen položaj na Cipru: 'Balkanske poti so še zelo žive'

Ministri pod vodstvom Aleša Hojsa kot predsedujočega tej sestavi Sveta EU  razpravljajo o dogajanju na meji z Belorusijo, kjer režim v Minsku izkorišča migrante za izvajanje pritiska na unijo, ki je proti njemu uvedla sankcije zaradi zatiranja prebivalstva. Izkoriščanje migrantov v politične namene namerava unija zakonsko opredeliti v okviru načrtovane prenove schengenskega zakonika, vendar je Evropska komisija predstavitev predloga reforme preložila s tega tedna na prihodnjega, tako da ministri o tem predlogu še ne bodo govorili.

Hojs: balkanske poti so še vedno zelo žive

Hojs je ob prihodu na zasedanje izpostavil, da se razmere na meji z Belorusijo umirjajo, in opozoril na zelo resen položaj na Cipru. Balkanske poti so še vedno zelo žive, je še poudaril Hojs in navedel tudi velik porast prošenj za azil v Avstriji.

V tretjem tednu novembra so največ prošenj za azil v absolutnem smislu prejele Nemčija, Španija, Italija in Avstrija, a glede na število prebivalstva so po številu prošenj v vrhu Ciper, Avstrija in Slovenija. Največ prosilcev je Afganistancev in Sircev.

Število nezakonitih prehodov meje se je na Cipru letos v primerjavi z enakim obdobjem lani po razpoložljivih statističnih podatkih skoraj podvojilo. Letos so jih zabeležili okoli 9800, lani pa primerljivem obdobju približno 5300.

Evropska komisija bi morala Ciper po Hojsovih besedah tudi vključiti v predlog odstopanj od azilnih pravil v primeru hibridnega napada, ki ga je v začetku meseca predstavila za Poljsko, Litvo in Latvijo. Komisijin predlog ni dovolj, na nekatere članice je pozabila, je menil slovenski minister.

Komisija med drugim predlaga, naj ima omenjena trojica šest mesecev možnost podaljšati obdobje registracije prošenj za azil na štiri tedne namesto sedanjih treh do desetih dni.

Hojs je danes tudi ponovil, da podpira poziv k zagotovitvi možnosti financiranja fizičnih ovir na mejah z evropskimi sredstvi, a obenem izpostavil, da se ne sme govoriti zgolj o ograjah, temveč o širšem naboru sredstev za nadzor meje, na primer tudi o dronih in video nadzoru.

Ministri bodo danes tudi pregledali stanje v pogajanjih o novem migracijskem paktu, ki med slovenskim predsedovanjem ne bodo prinesla preboja, kar je bilo sicer pričakovano. Še vedno, še od velike migracijske krize leta 2015, namreč med članicami ni strinjanja glede vprašanja premeščanja migrantov, ki so se zatekli v države z zunanjo mejo unije.

Slovensko predsedstvo si je prizadevalo za napredek pri posameznih dosjejih - še zlasti si je obetalo premik glede uredbe o spremembah evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac, vendar za zdaj kaže, da bo prevladalo mišljenje, da je treba pakt obravnavati v enem kosu.