Razvite države zadovoljne, države v razvoju pa: 'Dogovor je za nas žaljivka'

Predstavniki držav so po maratonskih pogajanjih v zgodnjih jutranjih urah dosegli dogovor, po katerem bodo bogate države državam v razvoju do leta 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard dolarjev letne pomoči za podnebne ukrepe.

Države v razvoju, ki pripadajo globalnemu jugu, in okoljski aktivisti ter nevladne organizacije so bili kritični do zaključnega dokumenta, ki ga je po poročanju tujih tiskovnih agencij na hitro zapečatil gostitelj COP29 Azerbajdžan.

Opozorili so, da obljuba o 300 milijardah dolarjev ne gre dovolj daleč za pomoč tistim, ki so najbolj ranljivi za podnebne spremembe. Okoljevarstvena skupina Friends of Earth je ocenila, da pogajanja niso uspela rešiti vprašanja podnebnega financiranja.

Indijska predstavnica na konferenci Chandni Raina je bila ob zaključku kritična do dogovora, ki ga, kot je dejala, ne morejo sprejeti. "Predlagani cilj za nas ne bo rešil ničesar," je zatrdila in opozorila, da ne spodbuja podnebnih ukrepov, ki so potrebni za preživetje njene države. Menila je tudi, da je znesek premajhen.

Da je obljubljeno financiranje prešibko, prepozno in preveč dvoumno, je menil kenijski predstavnik Ali Mohamed. Nigerijska odposlanka v Bakuju Nkiruka Maduekwe pa je dogovor označila za žaljivko, poroča BBC.

EU dogovor pozdravlja 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pozdravila dogovor, ki po njenem zaznamuje novo obdobje podnebnega sodelovanja in financ. Spodbujal bo naložbe v čisti prehod, zmanjševal emisije in krepil odpornost na podnebne spremembe, je dejala na družbenem omrežju X.

Tudi evropski komisar za podnebno ukrepanje Wopke Hoekstra, ki je na konferenci v azerbajdžanski prestolnici zastopal EU, je menil, da bo COP29 ostal v spominu kot začetek nove dobe podnebnega financiranja, konferenca pa je zagotovila ambiciozen in realističen cilj ter povečala bazo prispevkov.

 Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dogovor označila za pomemben signal v težkih geopolitičnih razmerah. Zdaj so vse razvite države na svetu pozvane, naj ustvarijo razmeroma zanesljivo življenjsko zavarovanje za najrevnejše.

"Evropa tega ne more narediti sama," je opozorila Baerbockova, tudi glede na Kitajsko in bogate zalivske države, ki so se doslej držale bolj stran, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Čeprav je pred nami še veliko dela za uresničenje naših podnebnih ciljev, nas današnji izid postavlja pomemben korak bližje," pa je v izjavi dejal ameriški predsednik Joe Biden.

Britanski minister za energijo Ed Miliband je glede dogovora dejal, da ne predstavlja vsega, kar smo si mi ali drugi želeli, je pa korak naprej za vse nas, poroča britanski BBC.

Minister Kumer: Ključno je, da je bil dogovor na COP29 sprejet

Ključno je, da je bil na podnebni konferenci dogovor sprejet, svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro, je v odzivu na sprejete zaključke povedal minister za okolje Bojan Kumer. Po njegovih besedah je EU dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej prispevala pravičen delež podnebnih financ.

Po intenzivnih in zelo kompleksnih pogajanjih so države na podnebni konferenci v Azerbajdžanu ponoči dosegle dogovor glede novega finančnega cilja. "Nov cilj, ki bo z letom 2025 nasledil trenutni cilj, je kar trikratno povečanje dosedanjih sredstev. Na podlagi tega bodo bogate države, med katere spada tudi Slovenija, državam v razvoju vsako leto od 2025 do 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe," je dogovor v izjavi za medije povzel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Finančni dogovor po njegovih besedah predstavlja začetek, predstavlja tudi realno osnovo in predvsem ravnotežje med željami in možnostmi držav in predvsem novo realnostjo, torej novimi geopolitičnimi razmerami v svetu. "Zelo dobra in pomembna dikcija je tudi varovalka za leto 2030, ki predvideva pregled in oceno, če so sredstva dovolj velika za doseganje končnega cilja," je dejal minister.

Dejal je, da si bodo prizadevali tudi za cilj, ki bo podpiral tiste, ki to najbolj potrebujejo, torej najbolj ranljive. "Vsekakor je pa pomembno tudi to, da dogovor spodbuja tudi ostale države v razvoju, ki so zmožne, da prispevajo. In tudi obenem spodbuja vse akterje k sodelovanju za omogočanje povečevanja financiranja za države v razvoju za podnebne ukrepe iz vseh javnih in zasebnih virov do višine 1300 milijard ameriških dolarjev do leta 2035," je izpostavil minister.

Poudaril je, da je bil COP29 predvsem finančni COP, kar se je na koncu tudi pokazalo in se vidi tudi iz sprejetih dokumentov. "Vendar pa ne smemo pozabiti blaženja, torej zmanjševanja toplogrednih plinov, povečevanja podnebne odpornosti, trajnosti sistemov. Čeprav ni vse, kar smo si želeli v tekstu glede blaženja, smo na dobri poti do COP30 naslednje leto, kjer bodo države predložile nove nacionalne podnebne cilje," je ocenil minister.

Potrjene so bile tudi usmeritve za prihodnje globalne dialoge in dogodke v okviru delovnega programa za blaženje. Ta zajema določila glede enakosti spolov in podnebja, kar bo po ministrovih besedah omogočalo ohranjati in še naprej razvijati politike na področju človekovih pravic. "Žal pa v precej drugih tekstih nismo uspeli z našimi prizadevanji, da se tudi v njih vključi jezik glede človekovih pravic in enakosti spolov," je izpostavil minister.

Kar zadeva globalni cilj za prilagajanje, je po ministrovih besedah storjen dober korak naprej. Delo se nadaljuje na področju indikatorjev, ki so po njegovih besedah pomembni v kontekstu globalnega cilja za prilagajanje. "In to je pomemben korak in pomemben rezultat COP29," je dodal minister.

Prav tako so po njegovih besedah pomembno dorekli pravila glede izvajanja člena 6 Pariškega sporazuma, to je glede tržnih mehanizmov. "Člen 6 je pomemben za podporo pri implementaciji podnebnih ciljev in predvsem glede nacionalno določenih prispevkov," je dodal.

"EU je dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej vodila globalna prizadevanja za dvig globalne podnebne ambicije in kot največji globalni donator podnebnih financ prispevala še naprej svoj pravičen delež," je dejal.

Izpostavil je tudi pomen multilaterizma in dejal: "Ključno je, da je bil sprejet dogovor. Svet je ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro. Vsekakor veliko bolje, da je bil takšen dogovor sprejet, kot pa da ne bi bil, ker bi sledila leta, ki bi bila izgubljena, in bi bilo še težje kasneje doseči dogovor."