Razširjenost drog v Evropi: 'Povsod, vse, vsi'

"Težave s prepovedanimi drogami so prisotne v vsej naši družbi. To lahko povzamem z besedami: povsod, vse, vsi. Uveljavljene prepovedane droge so zdaj široko dostopne, še naprej pa se pojavljajo nove močne snovi," je stanje na področju drog ob predstavitvi najnovejšega poročila ocenil Alexis Goosdeel, direktor Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). 

V Evropskem poročilu o drogah za leto 2023: Trendi in razvoj namreč ugotavljajo, da so prepovedane droge povsod, da je na trgu mogoče najti skoraj vsako psihoaktivno snov in da nihče ne more ubežati njihovi naraščajoči dostopnosti in posledično njihovim negativnim učinkom. 

Večja raznolikost ponudbe in uporabe drog pa prinaša tudi nove izzive za politiko in zdravstveno varstvo na področju drog v Evropi, opozarjajo v EMCDDA. Razpoložljivost drog je še vedno visoka pri vseh vrstah snovi, obseg in zapletenost proizvodnje prepovedanih drog v Evropi pa se še naprej povečujeta. Uporabniki drog so zdaj izpostavljeni širši paleti psihoaktivnih snovi, ki so pogosto zelo močne in čiste. Ker se lahko te droge prodajajo v praških ali tabletah, podobnih zdravilom, uporabniki morda ne vedo, kaj jemljejo.

Poročilo tako poudarja potrebo po učinkovitih strategijah obveščanja o tveganjih in tudi po boljših forenzičnih in toksikoloških podatkih za boljše razumevanje groženj, ki jih predstavljajo nove in močne sintetične snovi, mešanice drog, ponarejene snovi, spreminjajoči se trgi drog in vzorci uporabe.

Poročilo zajema najrazličnejše prepovedane droge, od opioidov in stimulansov do novih proizvodov iz konoplje in disociativnih drog, kot je denimo ketamin. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi. V poročilu ocenjujejo, da je v zadnjem letu konopljo uporabilo približno osem odstotkov (22,6 milijona) odraslih Evropejcev.

Najpogosteje uporabljena prepovedana stimulativna droga v Evropi je kokain, ki jo je v zadnjem letu uporabljalo približno 1,3 odstotka (3,7 milijona) odraslih Evropejcev. Najpogosteje uporabljan prepovedan opioid v Evropi pa ostaja heroin. Na nekaterih območjih pa narašča tudi zaskrbljenost zaradi uporabe sintetičnih opioidov.

Rekordni zasegi

Preprodaja velikih količin kokaina prek evropskih morskih pristanišč v komercialnih zabojnikih spodbuja današnjo veliko razpoložljivost drog. Leta 2021 so države članice EU zasegle rekordnih več kot 303 tone kokaina, od tega 96 ton v Belgiji, 72 ton na Nizozemskem in 49 ton v Španiji.

Preliminarni podatki za leto 2022 kažejo, da so lani samo v pristaniščih Antwerpen in Rotterdam prestregli 162 ton kokaina.

Še višje so številke pri kanabisu. Leta 2021 so zasežene količine konopljine smole (816 ton) in zeliščne konoplje (256 ton) v EU dosegle najvišjo raven v zadnjem desetletju.

V istem letu se je v primerjavi z letom poprej več kot podvojila tudi količina heroina, ki so ga zasegli v državah EU. Samo v EU so ga namreč v 2021 zasegli kar 9,5 tone, medtem ko je Turčija zasegla rekordnih 22,2 tone heroina.

Sicer pa so lani zaznali 41 novih psihoaktivnih substanc, ki jih doslej ni bilo na evropskem tržišu. Skupno število novih psihoaktivnih substanc, ki jih spremlja EMCDDA, je tako zdaj 930. 

Ključno je, da EU v svetovnem boju proti prometu s prepovedanimi drogami sodeluje s tretjimi državami, poudarja evropska komisarka za notranje zadeve Ylve Johansson, ki je "globoko zaskrbljena, da so snovi, ki se danes uživajo v Evropi, še bolj škodljive za zdravje kot v preteklosti". 

"Zdaj je tudi pravi trenutek, da center EMCDDA dobi okrepljen mandat in mednarodno vlogo, ki mu bosta omogočila, da bo lažje sledil tej spreminjajoči se problematiki drog," je ob tem poudarila komisarka.

Center EMCDDA bo julija prihodnje leto postal nova Agencija EU za droge z okrepljenim mandatom, ki ji bo omogočil močnejšo vlogo pri obravnavanju trenutnih in prihodnjih izzivov, povezanih s pojavom drog.