Razpadanje Trumpove "elitne udarne sile"

Slovo od Powellove je oznanilo hladno sporočilo kampanje, da razvpita pravnica "ni članica Trumpove pravne ekipe, prav tako ni osebna odvetnica predsednika". Odločitev ni posebej presenetljiva, saj je sporna pravnica stopnjevala svoje vse bolj divje obtožbe o volilnih goljufijah, prepredene s teorijami zarote, in obljubljala objavo dokazov, a ni nikoli izpolnila obljub. Sodu je izbila dno njena obtožba republikanskega guvernerja Briana Kempa, da je zagrešil kaznivo dejanje, ko je v petek uradno potrdil zmago demokrata Bidna v njegovi zvezni državi, zraven je napovedala, da bo Georgio "pognala v zrak s tožbo bibličnih razsežnosti". Prekipelo je tudi Chrisu Christieju, nekdanjemu republikanskemu guvernerju New Jerseyja in tesnemu sodelavcu predsednika, po njegovih besedah je njeno vedenje "nezaslišano", še posebej, ker ni še nobene obtožbe podkrepila z dokazi. Znašanje nad republikanskim vodstvom Georgie je za stranko še posebej nerodno, saj v zvezni državi poteka ostra kampanja za dva senatna sedeža, ki bosta odločila, kdo bo obvladoval zgornji dom kongresa. Republikanci so v prednosti, toda v Georgio se zlivajo desetine milijonov dolarjev v verjetno rekordno kampanjo po količini porabljenega denarja.

Nekdanja zvezna tožilka in goreča konservativka je odvetnica Michaela Flynna, kratkotrajnega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost, ki je padel zaradi laganja o stikih z ruskim veleposlanikom v ZDA, sedaj pa skuša zavreči svoje priznanje o lažeh. Med njegovim branjenjem je na družbenih omrežjih večkrat objavljala trditve bizarnega skrajnega gibanja QAnon, ki je zasnovano na ideji, da se Trump bori proti omrežju satanističnih pedofilov. Sedaj ponavlja zapleteno teorijo zarote, po kateri je Trump žrtev pokojnega venezuelskega predsednika Huga Cháveza. Čeprav je ta umrl že leta 2013, mu je nekako uspelo prepričati izdelovalca ameriških volilnih strojev Dominion Voting Systems, da so v 2020 preprečili drugi mandat nekdanjega zvezdnika resničnostne televizije. Pri tem celo strokovnjaki za digitalno varnost v Trumpovi vladi zagotavljajo, da ni nikakršnih dokazov za posege v naprave. Powellove to ni zmotilo, na četrtkovi novinarski konferenci je samozavestno trdila, da so glasove za Trumpa spremenili v glasove za Bidna, strežnik z dokazi o goljufijah pa naj bi bil v Nemčiji (oboje ne drži).

Brbljanje in šušmarjenje

Divje obtožbe je takrat nekoliko zasenčilo podobno razpredanje Trumpovega odvetnika Rudyja Giulianija, medtem ko se mu je po obrazu cedila barva za lase. "Elitna udarna sila", kot se je samopoimenovala Trumpova pravniška udarna trojka, je tako ostala brez svoje osrednje članice, vsaj tako je še prejšnji teden v tvitu povedal predsednik. Ostajata Giuliani, ki ga ameriški mediji označujejo za "neuravnovešenega", "brbljajočega" in "sredi povolilnega zloma", ter odvetnica kampanje Jenna Ellis, ki se je nad republikanskim analitikom Frankom Luntzom znesla, da ga muči "sindrom mikropenisa", ker se je posmehoval njeni oceni, da so v Pensilvaniji vzpostavili odličen odnos s sodnikom Matthewem Brannom. Ta je nato v soboto zavrnil tožbo Trumpove trojke z besedami, da so mu predložili "posiljene pravne argumente brez vrednosti in špekulantske obtožbe ... brez dokazov". Poudaril je, da v ZDA "to ne more opravičiti odvzema volilne pravice enemu samemu volivcu, kaj šele vsem volivcem šeste najbolj poseljene zvezne države." Preiskovalni novinar časnika Law & Crime Adam Klasfeld je Giulianijevo tožbo označil za "šušmarijo osnovnih konceptov prava, dejstev in angleškega jezika".

Podobno učinkovite so tudi druge tožbe, ki jih vlaga pravniški trio, saj serijsko izgubljajo primer za primerom. Odvetniške družbe so že zdavnaj dvignile roke nad Trumpovimi prizadevanji, da poraz nekako spreobrne v zmago, sodelovanju s trojko se na daleč izogibajo tudi sodelavci kampanje in svetovalci v Beli hiši. Po pisanju New York Timesa je njeno delo zaznamovano z "zmedo in amatersko taktiko", "cirkuška pravna prizadevanja" pa naj bi bila deležna vsesplošnega posmeha. Celo konservativna televizijska mreža Fox News je začela z dvomom spremljati pravni boj predsednika, brez zadržkov ga podpirata le še obrobni postaji Newsmax in OAN, ki upata, da bosta z nefiltrirano objavo laži in neumnosti Fox Newsu odškrnili del Trumpu najbolj zvestih gledalcev.
 

Boj za stranko

Vprašanje je, koliko časa bo republikanska stranka še prenašala dogajanje, ki meče temno senco ne samo na konservativni del politike, pač pa na celotne ZDA. V njenem vrhu sedaj poteka oster boj glede tega, kdo bo vodil nacionalni odbor, na čelu bi še naprej rada ostala Ronna McDaniel, ki ima podporo Trumpa. Ta bi si na ta način zagotovil neposreden vpliv na stranko in politično infrastrukturo za delovanje po odhodu iz Bele hiše. To pa bi bilo v nasprotju z načeli o nevtralnosti stranke pri izbiranju predsedniškega kandidata za 2024, saj so vse krepkejše govorice, da bo Trump poskusil ponovno izzvati Bidna. Hkrati bi lahko bil odbor hranilnik za njegovo politično delovanje. "Trump želi vedno porabljati tuj denar," trdi nekdanja republikanska poslanka iz Virginije Barbara Comstock. Po tradiciji predsednik nacionalnega odbora v obeh strankah po volilnem porazu preda svoj položaj nasledniku, toda Trump se kot vedno ne meni za tradicijo ameriške demokracije. Ob njegovi močni podpori v volilni bazi desnice so jo pripravljeni spregledati tudi vsi okoli njega, še posebej, če računajo na prihodnje politične kariere.

Namesto prehoda nagajanje

Med tradicije sodi tudi sodelovanje poraženca z izvoljenim predsednikom, vendar Trump ne kaže samo najmanjše pripravljenosti na džentelmenski prehod, temveč se njegova vlada tudi na vse pretege trudi, da bi čim bolj otežila delo naslednikom. Tako predsednikovi politični nastavljenci na ministrstvih in vladnih agencijah hitijo z imenovanjem še nezasedenih mest, polnjenjem strokovnih odborov, razgrajevanjem okoljske in zdravstvene zakonodaje ter hitrim polnjenjem sodišč. Finančni minister Steven Mnuchin je denimo zavrnil podaljšanje programov za nujna posojila, s katerimi je centralna banka ohranjala pretok posojil podjetjem in lokalnim vladam. Odščipnil je tudi večino denarja, ki je napajal programe, kar pomeni, da se bo Bidnova vlada precej težje naslonila na moč centralne banke za premoščanje gospodarskih posledic pandemije. 

Takšno vedenje poraženca in ljudi okoli njega je v ostrem nasprotju s prejšnjimi republikanskimi predsedniki, George Bush mlajši je denimo odločanje o reševanju avtomobilske industrije in umiku iz Afganistana zavestno prepustil Baracku Obami. Tudi pogajanja s kongresom o paketu za reševanje bank je prepustil Obami, čeprav je bil uradno še vedno predsednik. Toda velikodušnost in spravljivost nista v Trumpovi naravi.