V Evropskem parlamentu tudi pozivi k sankcijam proti Dodiku

V Evropskem parlamentu so danes med drugim razpravljali o stanju v Bosni in Hercegovini. Srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik in njegovi sodelavci so v preteklem obdobju namreč začeli z aktivnostmi za prenos pristojnosti z državnih institucij na entiteto na več področjih, med drugim tudi na področju sodstva. S tem je začel pripravljati teren za odcepitev Republike Srbske, kar pomeni nesprejemljivo kršenje ustavnega okvira države BiH in ogroža njeno prihodnost v Evropski uniji. Zaradi Dodikovih potez v zadnjih mesecih se BiH sooča z najresnejšo krizo od konca vojne leta 1995.

Dodik eden glavnih igralcev Kremlja v regiji?

Dodaten motiv za odločnejši odgovor EU na Dodikove težnje je tudi ruska invazija na Ukrajino. Dodik namreč velja za Putinovo "marioneto" na Zahodnem Balkanu in obstaja bojazen, da bi lahko po naročilu Moskve izzval dodatno destabilizacijo v regiji. 

Nekdanji obrambni minister Črne gore Predrag Bošković je po poročanju časnika Pobjeda dejal, da Balkan za ruskega predsednika Vladimirja Putina postaja najboljše območje za destrukcijo v Evropi. Prepričan je, da regiji preti nevarnost za izbruh spopadov. "Milorad Dodik je eden od glavnih igralcev Kremlja na Balkanu. Nedvomno je tudi Demokratska fronta v Črni gori njihov predan sledilec. Velika težava je, ker niso zgolj simpatizerji ruske politike, pač pa tudi imajo tudi dobra navodila, kako naj se uresničijo ruski interesi v tej regiji," je za dejal Bošković. 

Sankcije so sicer v pristojnosti Sveta EU in Evropske komisije, vendar pa ima Evropski parlament kot zakonodajno telo EU pomemben vpliv na oblikovanje evropske politike. 

Pozivi k uvedbi sankcij

Evropski poslanci so danes pozvali k spoštovanju daytonskega sporazuma, izvedbi oktobrskih volitev, pa tudi k sankcijam EU Dodiku. EU mora dati jasen signal BiH o evropski perspektivi ter obsoditi nacionalistično retoriko Dodika, proti tistim, ki skušajo destabilizirati državo, pa uvesti sankcije in druge restriktivne ukrepe, je bilo med drugim slišati v razpravi.

Daytonski sporazum, ki je omogočil mir v BiH, je danes po besedah Paula Rangerja (EPP) žrtev nacionalistične retorike in sovražnega vmešavanja. Na kocki so mir, stabilnost in integriteta države, EU pa ne sme dovoliti, da konflikt med Rusijo in Ukrajino poseže v to regijo, za to pa je potrebno sprejetje vrste ukrepov, se je zavzel.

Srbski član predsedstva BiH Dodik se zavzema za protiustavni prenos oblasti na Republiko srbsko, to bo vodilo do uničenja država, je opozoril Dietmar Koester (S&D). Dodik po njegovem prepričanju izkorišča vojno v Ukrajini za promocijo ruske politike in si prizadeva za razpad BiH, pri tem očitno sodeluje z Moskvo, ki ji je destabilizacija BiH v interesu.

Pošiljanje dodatnih 500 vojakov Euforja in grožnje s sankcijami ne bodo zagotovile, da bi potihnile nacionalistične težnje v BiH, je prepričan Fabio Massimo Castaldo (nepovezani). BiH je tudi po njegovih besedah treba zagotoviti evropsko perspektivo, sicer bo Moskva še naprej destabilizirala to državo in odprla še eno fronto.

V razpravi so sodelovali tudi poslanci iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD), Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ), ki so se med drugim prav tako zavzeli za uvedbo sankcij proti posameznikom, ki destabilizirajo BiH.

Kot vidimo v Ukrajini, je med mirom in vojno tenka črta, je opozoril Grošelj. EU mora za tiste, ki imajo nacionalistične težnje, vzpostaviti sankcije, te pa morajo biti ciljno usmerjene, da ne bodo prizadele navadnih ljudi.

EU mora poslati enotno sporočilo, da želimo BiH v EU, država pa mora opraviti svojo domačo nalogo in izvesti reforme, in sicer po 14 točkah, ki so navedene v načrtu Evropske komisije, da bo trdno na evropski poti, je med drugim poudaril Grošelj.

Dodik uničuje državo in institucije, zanika genocid, je tako kot pred njo Grošelj opozorila tudi Joveva. Kako lahko kdorkoli ne obsodi Dodikovih dejanj, je vprašala poslanka in dodala: "Si zato, ker so nekatere stranke povezane z njim, ne zasluži obsodbe?"

EU mora podpreti državljane BiH na njihovi poti v EU in se obenem glasno upreti vsem avtokratom in kriminalcem, ker je bilo hinavščine EU v tem okviru že zdavnaj preveč, tudi v lastnih vrstah, metode so žal zelo podobne, je sklenila poslanka.

Fajonova pa je opozorila na močno prisoten strah, da bi tesni zavezniki ruskega predsednika Vladimirja Putina v Republiki srbski agresijo nad Ukrajino izkoristili in sprovocirali incidente ali celo vojno v BiH.

Kot je dodala, so v Evropskem parlamentu pozvali EU, naj uvede sankcije proti Dodiku zaradi korupcije in ogrožanja stabilnosti države, a političnega soglasja ne bo, saj zavezniki, kot je madžarski premier Viktor Orban, sankcijam ostro nasprotujejo. Vendar pa mora EU BiH zagotoviti evropsko perspektivo, ljudje zaslužijo mir, poštene volitve in boljše življenje, zato jih podprimo, je pozvala.

Tudi evropski komisar za soseščino in širitev Oliver Varhelyi je dejal, da morajo predstavniki Republike srbske zmanjšati napadalno retoriko, zagotoviti spoštovanje institucij in njihovo polno delovanje, oktobra pa morajo v BiH potekati volitve, kot je bilo predvideno.

Tonin: Slovenija je pripravljena v BiH poslati dodatne vojake

Slovenski obrambni minister Matej Tonin je  v zvezi z varnostnimi razmerami v Evropi po ruskem napadu na Ukrajino povedal, da pozorno spremljajo zlasti dogajanje v BiH, saj obstaja nevarnost, da bi želela Rusija z destabilizacijo Zahodnega Balkana deloma preusmeriti pozornost javnosti z Ukrajine.

Mirovna misija EU (Eufor) je zato kot pomoč pri zagotavljanju varnosti v BiH že razporedila dodatnih 500 vojakov. Tonin je povedal, da slovenskih ni v tej rezervi, je pa Slovenija pripravljena v BiH poslati dodatne vojake namesto držav, ki jih potrebujejo za varovanje svojih meja z Ukrajino. Konkretnih dogovorov o tem še ni, je dejal Tonin.

Milanović: Dodiku ne bom uvedel sankcij

Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović je komentiral razmere v BiH in okrepljene vojaške sile na ulicah Sarajeva. "Naš zračni prostor na poti proti Sarajevu preletavajo letala tipa Rafale s francoske letalonosilke. Gre za okrepljeno prisotnost EU zaradi teh napetosti in grozot vojne, vendar temu ne dajem kakšne posebne pozornosti, saj menim, da ni možnosti, da se to stopnjuje v oborožen spopad. To ni Rusija, ni 100, 200 tisoč vojakov, ni nobenih tankov, ni ničesar. EU s tem kaže svojo moč," je dejal Milanović. Dodal je, da sta Ukrajina in Rusija eno, to pa je nekaj povsem drugega.

Poudaril je tudi, da Evropski parlament ne uvaja nobenih sankcij proti Dodiku. "Za nekatere je pošast, zame je sogovornik. Jaz mu ne bom uvedel sankcij," je po poročanju Večernjega lista dejal Milanović. 

Zahod z Euforjevimi silami želi poslati jasno sporočilo

Analitiki sicer ocenjujejo, da so varnostne razmere na celotnem Zahodnem Balkanu stabilne. Vendar pa poudarjajo, da se nobena od vojaških vaj in krepitev Euforjevih kopenskih sil ne odvija po naključju. Zahod želi poslati jasno sporočilo, ne le v BiH, pač pa na širšem območju nekdanje Jugoslavije, da se stvari ne bodo spreminjale. 

"Okrepitve, ki jih pošilja Eufor, so sporočilo, da se BiH dojema kot potencialni izvor krize in da želijo delovati preventivno. Z demonstracijo moči želijo pokazati, da EU spremlja BiH in vse, kar se dogaja v političnem okolju," pravi Aleksandar Radić, vojaški in politični analitik iz Beograda. S tem, kot pravi, pošiljajo jasno sporočilo, da morajo razmere ostati stabilne. 

Euforjeve sile, ki so te dni prispele v BiH, so izraz rešitev iz Daytonskega sporazuma, da Nato skrbi za varnost v BiH, je za FTV ocenil Ivan Orlić, ambasador BiH v Svetu Evrope. 

"Vojne v BiH ne bo. Tukaj obstaja dovolj velika množica razumnih in normalnih ljudi na vseh možnih straneh, v vseh možnih političnih strankah, da vojne tukaj ne bo. In državljanom je to treba jasno povedati. Vendar to ne pomeni, da se bo prenehala verbalna vojna na raznih frontah. Ta se bo celo okrepila, kar je pogubno," je dejal Orlić. Dodal je, da je BiH že plačala svojo ceno pred 30 leti s 100.000 mrtvimi in več kot 200.000 ranjenimi. 

Ne le BiH, napeto tudi na Kosovu

Zaradi ruske invazije na Ukrajino je kosovski parlament prejšnji teden sprejel sklep, s katerim vlado poziva, naj začne pogajanja o članstvu v Nato. Kosovo je od leta 1999 pod nadzorom mednarodnih oboroženih sil Kfor pod vodstvom Nata. Uradni Beograd sicer vztraja na spoštovanju Resolucije 1244 VS ZN, ki Srbiji priznava teritorialno integriteto na Kosovu. 

Srbski minister za notranje zadeve Aleksandar Vulin je zato težnje kosovskega parlamenta za približevanje Natu ocenil kot "neposredno grožnjo Srbiji z oboroženim spopadom". "Kosovo želite narediti za članico Nata, ne da je bil izpolnjen kakršen koli standard, pot v Nato pa je veliko bolj zapletena kot pot v Evropsko unijo," je komentiral za srbsko provladno komercialno TV Pink. 

"Če vse to preskočite, boste (Kosovu) pripravili teren, da jim date možnost za napad na Srbe, da izzivajo državo Srbija do te mere, da mora odgovoriti," je še dejal. V tem primeru bi po 5. členu Severnoatlantske pogodbe obstajala možnost, da bombardirajo Srbijo, ocenjuje Vulin.