Tajni iranski dokumenti z načrti za kibernetske napade na ladje in pametne stavbe

Sky News navaja, da dokumenti razkrivajo poseben iranski interes za raziskovanje podjetij in dejavnosti v zahodnih državah, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo in ZDA. Varnostni vir, ki pozna 57 strani dolg sveženj petih raziskovalnih poročil, je dejal, da ga je sestavila tajna kibernetska enota Shahid Kaveh oz. Obveščevalna skupina 13, ki je del iranskega elitnega kibernetskega poveljstva Islamske revolucionarne garde (IRGC) in deluje po celem svetu. 

Vir, na katerega se sklicuje britanski medij, je dejal, da verjame, da so dokumenti dokaz iranskih prizadevanj za zbiranje obveščevalnih podatkov o civilni infrastrukturi, ki bi jih lahko uporabili za določitev ciljev za prihodnje kibernetske napade. "Ustvarjajo seznam ciljev, ki se bo uporabil, kadar se jim bo zdelo primerno," je dejal anonimni vir. Iranska ambasada v Londonu se zaenkrat ni odzvala na objavo dokumentov. 

Vse večje število držav, vključno z Združenim kraljestvom, ima kibernetsko orožje in si prizadeva razviti nove ofenzivne zmogljivosti. Dokumenti so praviloma zadržani v strogi tajnosti, zato je zelo nenavadno videti dokaze o domnevnih kibernetskih raziskavah države, je izpostavil Sky News. 

Na vrhu večine dokumentov je citat, za katerega se zdi, da je avtorstvo iranskega vrhovnega vodje Alija Khameneja. V njej piše: "Islamska republika Iran mora postati ena najmočnejših na svetu na področju kibernetike." Neimenovani vir opisuje citat kot "poveljnikovo izjavo o nameri".

Eno od domnevno tajnih poročil obravnava sistem upravljanja zgradb – računalniško tehnologijo, ki nadzoruje prižiganje luči, ogrevanje in prezračevanje v pametnih stavbah. Drugo pa se ukvarja z nemškim podjetjem WAGO, ki proizvaja električne komponente. Druga dva poročila, eno o črpalkah za gorivo na bencinskih črpalkah in drugo o pomorskih komunikacijah, vključujeta posnetke zaslona spletnih iskanj iz lanskega leta.

Dokument "Odpadna voda"

Eno od poročil nosi naslov "Odpadna voda". Dolgo je šest strani, preučuje pa zapletene sisteme na velikih tovornih ladjah, ki na daljavo upravljajo prečiščevalne sisteme in odpadno vodo. Ena slika prikazuje ladjo, ki pluje na vodi, druga pa ladjo, nagnjeno na stran. Drugi diagram pa prikazuje, kako je mogoče ukaze na daljavo pošiljati z ladji iz nadzornega centra na kopnem prek satelitske povezave, piše Sky News. 

"Črpalke se uporabljajo za dovajanje vode v rezervoarje s pomočjo centrifug. Za pravilno delovanje je treba nalogo natančno opraviti. Vsaka težava lahko povzroči potapljanje ladje," stoji v poročilu. V zaključni opombi pa poročilo ugotavlja: "Kakršen koli moteč vpliv lahko povzroči motnje v teh sistemih in lahko povzroči veliko in nepopravljivo škodo na plovilu."

Še eno od poročil pa govori o sistemu avtomatskega merilnika rezervoarja, ki sledil pretoku goriva na bencinskih črpalkah. Poročilo, ki obsega šest strani, analizira predvsem opremo, ki jo izdeluje ameriško podjetje Franklin Fueling Systems. "Podjetje sodeluje s številnimi dobavitelji goriva v Evropi, Afriki, Ameriki in na Bližnjem vzhodu." Poročilo s tem namiguje, da bi se lahko vzpostavil nadzor nad temi sistemi. Kot navaja Sky News, bi jih lahko aktivirali, zaustavljali ali poškodovali. 

Britanski obrambni minister Ben Wallace je ob razkritju domnevnih iranskih dokumentov dejal, da dokumenti – če so verodostojni – dokazujejo, kako zelo so Velika Britanija in njeni zavezniki ranljivi za kibernetske napade. "Če ne bomo naredili konkretnih korakov, bi bila naša kritična nacionalna infrastruktura in naš način življenja lahko zelo ogrožena," je dejal za Sky News.

Na vprašanje, kolikšno grožnjo Iran predstavlja v kibernetskem prostoru, je general sir Patrick Sanders, visoki častnik, ki je zadolžen za kibernetske operacije Združenega kraljestva, odgovoril: "So med najnaprednejšimi kibernetskimi akterji. Njihove zmogljivosti jemljemo resno. Ne pretiravamo. So resen igralec in v preteklosti so se vedli res neodgovorno."

Iran seveda ni edina država, ki želi razviti nove metode za napade v kibernetskem prostoru. Velika Britanija, njeni zavezniki, pa tudi Rusija, Kitajska in Severna Koreja veliko vlagajo v gradnjo novih ofenzivnih zmogljivosti.