Razbitine izpod neba, ki so vzele življenja

Že začelo se je slabo. Takoj 2. januarja sta na letališču Haneda trčili velikansko potniško letalo družbe Japan Airlines in letalo japonske obalne straže. V slednjem je umrlo pet članov posadke, na Airbusu A350 s 379 potniki in člani posadke, ki je zagorelo, pa žrtev na srečo ni bilo.

Le nekaj dni pozneje bi se črn seznam lahko že podaljšal. V Portlandu v ameriški zvezni državi Oregon je zasilno pristal Boeing 737 max družbe Alaska Airlines s 177 ljudmi na krovu, ker je z njega med poletom odpadel panel z vrati za zasilni izhod. V preiskavi so nato na več Boeingovih letalih odkrili zrahljane vijake in druge dele, proizvajalec je prevzel odgovornost.

Še isti mesec se je tragično končala še ena pot po zraku. 24. januarja je nad rusko regijo Belgorod strmoglavilo rusko vojaško transportno letalo, pri čemer je umrlo 65 ukrajinskih vojnih ujetnikov. Rusija in Ukrajina sta se medsebojno obtožili za sestrelitev letala.

Maja je letalo družbe Singapore Airlines, ki je bilo iz Londona namenjeno v Singapur, prizadela huda turbulenca in je moralo zasilno pristati v Bangkoku. Več kot 100 oseb na krovu Boeinga 777-300ER je bilo poškodovanih, 20 jih je končalo na intenzivni negi, eden od potnikov pa je umrl. Oblasti so kasneje sporočile, da je 73-letni Britanec najverjetneje umrl zaradi infarkta.

V majski nesreči helikopterja na severozahodu Irana so poleg predsednika Ebrahima Raisija umrli tudi zunanji minister in še sedem ljudi. Vzrok nesreče ni bila sabotaža, ampak slabo vreme, zlasti gosta megla, ugotavlja končno poročilo preiskave.

61 življenj je terjala avgustovska nesreča v Braziliji. Dvomotorno turbopropelersko letalo ATR 72 letalske družbe VoePass je bilo na poti iz mesta Cascavel na jugu države v Sao Paolo, ko je nenadoma strmoglavilo v mestu Vinhedo. Nesreče ni preživel nihče. Preliminarno poročilo preiskave je pokazalo, da je bil za letalo očitno usoden led, ki se je nabral na krilih.

Od žrtev v razbitinah letala se je morala posloviti tudi Slovenija. V strmoglavljenju manjšega štirisedežnega motornega letala Cessna 172 v Prekmurju so sredi novembra umrle tri osebe. Uvodno poročilo preiskave je omenjalo slabo vreme.

Konec novembra je tik pred pristankom na letališču v Vilni v Litvi strmoglavilo tovorno letalo logistične družbe DHL, ki je priletelo iz Leipziga v Nemčiji. V goreči razbitini Boeinga 737 je umrl pilot, trije člani posadke pa so bili ranjeni. Omenjala se je možnost sabotaže letala, ki je prevažalo pakete za različne stranke, a jo je preiskava konec decembra izključila.

Na božični dan je v Kazahstanu strmoglavilo azerbajdžansko potniško letalo s 67 ljudmi. Polovica ljudi na krovu Embraerja 190AR je umrla. Prva preiskava je pokazala, da je bilo letalo morda sestreljeno, ruski predsednik Vladimir Putin je čez nekaj dni priznal, da je bila na območju dejavna ruska zračna obramba.

Do konca leta je ostalo le še nekaj dni, a črni seznam se je vseeno krepko podaljšal. 29. decembra je letalo južnokorejske družbe Jeju Air ob pristanku zdrsnilo s pristajalne steze in se zaletelo v zid, nato je izbruhnil obsežen požar. Od 181 oseb na krovu Boeinga 737-800 sta preživela le dva člana posadke, 179 ljudi je umrlo. Pilot je pred strmoglavljenjem poročal o trku z jato ptic in pred nesrečo poslal klic v sili.

Piko na i lanskemu črnemu seznamu letalske varnosti je tik pred iztekom leta na postavila še tragična smrt stevarda na švicarskem letalu s 74 potniki in petimi člani posadke. Airbus A220-300 na poti iz Bukarešte v Zürich je moral 23. decembra zaradi gostega dima zasilno pristati v sosednji Avstriji. Več ljudi je moralo poiskati zdravniško pomoč, čez teden dni pa so iz graške bolnišnice sporočili, da je 23-letni stevard izgubil bitko za življenje. 

Tragična novica je sicer zaznamovala tudi sam začetek leta 2025. V Kaliforniji je majhno letalo strmoglavilo skozi streho tovarne pohištva v južni Kaliforniji, kjer je delalo najmanj 200 ljudi. Dve osebi sta umrli, še 18 ljudi pa je bilo poškodovanih.