Trump: Pogajanja z Iranom trenutno potekajo

Iranske elektrarne bi kmalu postale tarča letalskih napadov, je napovedal Trump, če Hormuška ožina ne bo odprta. Rok naj bi bil do danes, vendar ga je nato preložil, saj naj bi med državama potekali "produktivni pogovori". Toda prav vsem informacijam o pogovorih, o katerih govori Trump, Iran oporeka. Teheran ostro zanika, da je prišlo do pogovorov.

"Z Združenimi državami ni bilo nobenih pogajanj," je na omrežju X zapisal predsednik iranskega parlamenta Mohamad Bager Galibaf in dodal, da se "lažne novice uporabljajo za manipulacijo finančnih in naftnih trgov."

Iranski zunanji minister Abas Aragči naj bi se pogovarjal le s kolegi v Azerbajdžanu, Egiptu, Omanu, Pakistanu, Rusiji, Južni Koreji, Turčiji in Turkmenistanu, poroča AP News.

Po Trumpovih izjavah je sicer cena nafte za kratek čas padla pod 100 dolarjev za sod, a to je bilo le kratkotrajno. Danes se je že vrnila na 104 dolarje za sod, kar je več kot 40-odstotni skok od takrat, ko sta Izrael in ZDA začela vojno.

Nekaj ur po tem, ko je Trump umaknil grožnjo z napadi na iransko energetsko infrastrukturo, pa sta bila tarča napadov plinarna v Isfahanu v osrednjem delu Irana in plinovod na jugozahodu države, povzema AFP.

"Med napadi, ki jih izvajata sionistični in ameriški sovražnik, sta bili tarča plinarna in bencinska črpalka na ulici Kaveh v Isfahanu," je poročala iranska tiskovna agencija Fars. Napad je bil usmerjen tudi na plinovod, ki oskrbuje elektrarno Horamšar na jugozahodu Irana.

Obsežen val zračnih napadov na Isfahan, kjer je tudi iranski center za jedrsko tehnologijo, je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes potrdila tudi izraelska vojska. Navedla je še, da je napadla tudi proizvodne obrate, povezane z iranskim režimom drugod po državi.

Na severozahodu Irana pa je bilo v nočnih zračnih napadih na stanovanjska območja v Tabrizu ubitih najmanj šest ljudi, devet je ranjenih, poročajo iranski mediji. Prizadeto je bilo okrožje na severu in trg na jugozahodu mesta z nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ljudje so na družbenih omrežjih poročali o močnih eksplozijah, ki so odjeknile okrog druge ure zjutraj po lokalnem času, poroča dpa.

Iran je skozi ožino, ki povezuje Perzijski zaliv z odprtim oceanom, sicer prepustil manjše število ladij, vendar je hkrati sporočil, da bo še naprej napadal plovila, povezana z ZDA, Izraelom ali njihovimi zavezniki. Iranski voditelji so do ameriških motivov nezaupljivi, deloma zato, ker je bil Teheran z ZDA sredi pogajanj, ko je prišlo do nepričakovanega napada, s katerim se je vojna začela. Iran je bil v pogovorih tudi lani, ko sta ZDA in Izrael napadli njegove jedrske objekte in sprožili 12-dnevno vojno.

"Trump, Netanjahu in njima podobni so po naravi lažnivci in njihova narava je ustvarjati razdor," je dejal Esmail Kowsari, član odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko iranskega parlamenta. "Moramo razmišljati modro. Njihova narava je sejati razdor, da bi lahko pri ljudeh vzbudili nezaupanje do uradnikov."

Trumpovo podaljšanje roka prihaja v času, ko je ravno na to območje namenjen kontingent več tisoč marincev, kar sproža ugibanja, da bi ZDA lahko poskušale zavzeti otok Hark, ki leži ob obali Irana in je ključen za državno naftno omrežje. ZDA so otok v Perzijskem zalivu bombardirale pred več kot tednom dni, pri čemer so zadele njegove obrambne sisteme, vendar sporočile, da so naftno infrastrukturo pustile nedotaknjeno.

Iran je zagrozil, da bi v primeru, da bi se zdelo, da so ZDA tik pred izkrcanjem enot, lahko miniral Perzijski zaliv, kar bi otežilo amfibijski napad in hkrati ogrozilo ves ladijski promet na tem območju.

Podaljšanje roka bi lahko bilo tudi časovno usklajeno s prihodom ameriških marincev v regijo, ki je pričakovan v petek, je v svoji analizi zapisal newyorški možganski trust Soufan Center. "Kot je Trump že storil v preteklosti, bi lahko premik vojaških zmogljivosti na položaje – v tem primeru za pripravo na invazijo in zasedbo otoka Hark – s pogajanji zgolj zakril, dokler te zmogljivosti ne dosežejo popolne bojne pripravljenosti."

Vendar je center prav tako opozoril, da "bi Trump lahko aktivno iskal izhod iz krize. Ali se bo Iran odzval, ostaja odprto vprašanje."

Trump je sicer dejal, da ne načrtuje napotitve kopenskih sil v Iran, a tega ni niti izključil. Izrael je nakazal, da bi njegove kopenske sile lahko sodelovale v vojni.

Iran je v zgodnjih jutranjih urah na Izrael izstrelil več valov raket. Poročajo o več zadetkih na severu države, v osrednjem Tel Avivu pa je bilo slišati eksplozijo, ki ji je sledil gost dim. Zadeta je bila večnadstropna stavba, ni pa še jasno, ali je škodo povzročila raketa ali ostanki sestreljene rakete.

"Videli smo uničenje, dim in kaos," je novinarjem povedal reševalec Yoel Moshe. Štirje ljudje so utrpeli lažje poškodbe, reševalci pa so območje pregledovali v iskanju morebitnih drugih ponesrečencev, je dodal.

Izrael pa že od včeraj silovito obstreljuje južna predmestja Bejruta, ciljali naj bi infrastrukturo, ki jo uporablja z Iranom povezana militantna skupina Hezbolah.

Tudi druge zalivske države jo niso odnesle brez škode, v Kuvajtu so bili zadeti električni daljnovodi, kar je povzročilo delne izpade elektrike, v Bahrajnu so odjeknile sirene za raketno nevarnost, savdsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je uničilo 19 iranskih dronov, ki so napadali njeno bogato vzhodno provinco, kjer se nahaja največje naftno polje na svetu, Ghawar.

Iranski mediji danes poročajo še, da so varnostne službe v Iranu aretirale 30 ljudi, osumljenih vohunjenja za Izrael. Aretacije so izvedli v provincah Lorestan, Hamadan in Kerman, je poročala iranska državna radiotelevizija. Agenti so izraelskim "plačancem" in "izdajalcem domovine" zasegli orožje in naprave za povezovanje s satelitskim omrežjem Starlink, povzema AFP.

Iranske oblasti so danes sporočile, da so aretirale tudi 466 ljudi, ki jim očitajo poskus destabilizacije države z dejavnostmi na spletu."Ti posamezniki so skušali na spletu sejati zmedo v javnem mnenju, vzbujati strah in tesnobo v družbi, spodbujati negotovost ter širiti propagando v korist sovražnika," je poročala državna tiskovna agencija IRNA, ki se sklicuje na iransko policijo. Ob tem ni navedla, za kakšne spletne dejavnosti je šlo niti datuma aretacij.

Iranske oblasti so ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran 18. februarja prekinile internetne povezave. Že skoraj mesec dni ima v Iranu dostop do svetovnega spleta le peščica pooblaščenih ljudi. Ostali skušajo premagati blokado s povezovanjem prek Starlinka ali navideznega zasebnega omrežja (VPN), kar je v Iranu kaznivo dejanje, za katerega grozi zapor. Imajo pa Iranci dostop do lokalnega interneta, da lahko komunicirajo ali opravljajo spletna plačila.

Zolgadr je upokojeni poveljnik iranske revolucionarne garde. Po navedbah nemške tiskovne agencije dpa je veteran iransko-iraške vojne, ki je potekala med letoma 1980 in 1988. Nazadnje je bil član organa, ki posreduje v sporih znotraj iranskega političnega sistema.

Kot kandidat za vodenje sveta za nacionalno varnost se je sicer omenjal še nekdanji jedrski pogajalec Saed Džalili.

Iranski svet za nacionalno varnost je najvišji organ za strateške odločitve, ki vrhovnemu voditelju Islamske republike svetuje glede vprašanj, ki zadevajo nacionalno varnost, obrambo in varovanje islamske revolucije, poroča dpa. Svet sestavlja okrog deset članov, vključno z ministri in vojaškimi uradniki.

Odločitve sveta, vključno s tistimi, ki zadevajo iranski jedrski program, postanejo dokončne, ko jih potrdi vrhovni voditelj.

Laridžanija, ki je bil prejšnji teden ubit v izraelskem napadu na Teheran, je iranski predsednik Masud Pezeškian za vodjo sveta za nacionalno varnost imenoval avgusta lani.

Donald Trump je v ponedeljek oznanil, da je po "produktivnih pogovorih" z Iranom odredil preložitev napadov na iransko energetsko infrastrukturo za pet dni, medtem ko se nadaljujejo pogajanja s Teheranom o celoviti in popolni rešitvi konflikta.

Dodal je, da so bile ZDA v stiku z visokim iranskim uradnikom, ki ga je opisal kot spoštovanega in razumnega človeka. Njegovega imena ni razkril. Dejal je le, da ne gre za vrhovnega voditelja Modžtabo Hameneja. Portal Axios je ob sklicevanju na izraelski vir poročal, da naj bi iranski sogovornik bil predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf.

Galibaf je zavrnil pogovore z ameriško stranjo, novice o tem pa označil za poskuse manipuliranja s finančnimi in naftnimi trgi. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je medtem potrdil, da so prejeli sporočila iz "nekaterih prijateljskih držav, ki nakazujejo, da so ZDA zaprosile za pogajanja z namenom končanja vojne".

Ameriški časnik New York Times je ob sklicevanju na vire poročal, da sta v zadnjih dneh komunicirala iranski zunanji minister Abas Aragči in odposlanec ZDA Steve Witkoff.

Pakistanski vladni viri so za špansko tiskovno agencijo EFE potrdili, da si Pakistan, Egipt in Turčija s posredovanjem prizadevajo za končanje vojne. Pakistanski premier Šebaz Šarif je danes dejal, da je Islamabad pripravljen gostiti pogajanja med Iranom in ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trije iranski uradniki so medtem za tiskovno agencijo Reuters sporočili, da je Teheran opravil pogovore s Pakistanom, Turčijo in Egiptom o tem, ali obstajajo pogoji za pogajanja z ZDA o končanju vojne.

Izjave Trumpa o pogovorih z Iranom so sprožile tudi poročila, da bi se morebitnih pogajanj v Islamabadu lahko med drugim udeležil ameriški podpredsednik JD Vance. Po poročanju Axiosa bi pogovori lahko potekali že ta teden.

Bela hiša sicer opozarja, da trenutno ni napovedanih nobenih srečanj med visokimi uradniki ZDA in Irana, navaja britanski BBC.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes ocenil, da je Iran v praksi pokazal pripravljenost na mirovna pogajanja z ZDA in da ostaja odprt za njihovo nadaljevanje, je ob sklicevanju na ruske medije poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Katar, ki je v preteklosti pogosto posredoval v konfliktih v regiji, pa je danes sporočil, da trenutno ne posreduje med sprtimi stranmi. "Podpiramo pa vsa diplomatska prizadevanja (...) bodisi prek uradnih ali neuradnih kanalov oziroma stikov," je dodal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva.

Kot so za Reuters povedali trije izraelski uradniki, si Trump želi doseči dogovor z Iranom. Uradnikom se sicer zdi malo verjetno, da bi se Iran v novem krogu pogajanj strinjal z zahtevami ZDA. Med slednjimi bi najverjetneje znova bila omejitev oziroma ukinitev iranskega jedrskega programa in programa balističnih raket.

Pentagon naj bi po poročanju The Independent v prihodnjih urah izdal uradni ukaz za napotitev približno 3000 vojakov iz 82. zračno-desantne divizije na Bližnji vzhod. Po navedbah dveh ameriških uradnikov, ki sta govorila za Wall Street Journal, naj bi bil pisni ukaz pripravljen še nocoj.

Gre za bojno brigado 82. zračno-desantne divizije, ki predstavlja glavno enoto ameriške vojske za hitro posredovanje. Divizija je znana po tem, da lahko v manj kot 18 urah razporedi padalce in opremo praktično kamorkoli po svetu.

Napoved sledi poročanju New York Timesa od včeraj, da Pentagon preučuje možnost takšne napotitve. Po teh navedbah bi scenariji lahko vključevali tudi prevzem nadzora nad otokom Hark, ki je ključno iransko vozlišče za izvoz nafte.

ZDA imajo v regiji, kot piše Politico, že 50.000 vojakov. Povečanje števila nakazuje na željo po večjem vplivu v regiji, predvsem za prevzem nadzora nad Hormuško ožino.

Ameriški predsednik Donald Trump je danes v Beli hiši zatrdil, da pogajanja med ZDA in Iranom potekajo "prav zdaj". Dejal je tudi, da je od islamske republike prejel darilo, vredno veliko denarja, vendar podrobnosti ni razkril. Na vztrajanje novinarjev je odvrnil le, da je povezano z nafto in plinom oziroma Hormuško ožino.

"Ne bom vam povedal, kaj je darilo, ampak je zelo velika nagrada," je dejal Trump, ko je odgovarjal na vprašanje, ali verjame, da se Iranci pogajajo v dobri veri. "Ne zaupam nikomur, ampak so nam dali darilo, ki je prispelo danes," je odvrnil po poročanju ameriških medijev.

Na vztrajanje novinarjev, naj razkrije podrobnosti, je odgovoril, da je darilo povezano z nafto in plinom oziroma Hormuško ožino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kar so storili, je lepo. Zame to pomeni, da delamo s pravimi ljudmi," je dejal.

Trump se je z novinarji pogovarjal med prisego novega ministra za domovinsko varnost Markwayna Mullina, pri čemer je zatrdil, da pogajanja z Iranom potekajo "prav zdaj". "Rečem vam, da si druga stran želi dogovora," je še dejal.

Ameriško stran naj bi v pogajanjih zastopali odposlanec Steve Witkoff, Trumpov zet Jared Kushner, državni sekretar Marco Rubio in podpredsednik ZDA JD Vance.