Rekli so mu 'Mesar Teherana'

Ebrahim Raisi je bil za predsednika Islamske republike Iran izvoljen leta 2021, ko je z velikim naskokom, prejel je dobrih 72 odstotkov glasov, gladko premagal svoja protikandidata. Volitve so zaznamovale nizka volilna udeležba, neveljavne glasovnice in kritike, da je šlo za nepoštene in nesvobodne volitve, saj je volilna komisija preprečila kandidaturo nekaterih protikandidatov, med njimi nekdanjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada in jedrskega znanstvenika Ferejdoona Abbasija.

Raisi je bil skoraj 20 let pomemben člen v vrhu države. 10 let, od 2004 do 2014, je služil kot namestnik pravosodnega ministra, nato postal generalni državni tožilec, pred izvolitvijo pa je bil še minister za pravosodje. Na predsedniški položaj se je poskušal zavihteti že leta 2017, ko ga je premagal Hasan Rohani. V iranskih medijih je bil v preteklosti deležen kritik zaradi domnevno neresničnih navedb pravosodne in verske izobrazbe.

Opozicijski glasovi, predvsem tisti od živečih na Zahodu, so mu nadeli vzdevek "Mesar Teherana". Zaslužil si ga je s sodelovanjem v tožilskem odboru, ki je dal zeleno luč za usmrtitev več tisoč političnih zapornikov, ki so pripadali različnim levičarskim frakcijam. Odbora se je prijelo neslavno ime "Komite smrti". Zaradi tega ga je sankcionirala ameriška vlada, mednarodne organizacije za človekove pravice pa so ga obtožile zločinov proti človečnosti.

Raisija so mnogi videli kot naslednika vrhovnega verskega voditelja Irana in političnega zaveznika Alija Hameneja.

V času njegove vladavine je bil Iran deležen številnih pretresov. Poleg množičnih protestov, ki so sledili smrti Maše Amini zaradi domnevnega neupoštevanja pravil oblačenja konec leta 2022, je Iran pretreslo tudi nekaj terorističnih napadov, nazadnje letošnji bombni napad organizacije ISIS-K v Kermani, kjer je umrlo več kot 200 ljudi. 

V času Raisija so zastala tudi pogajanja z ZDA o iranskem jedrskem programu, okrepilo se je bogatenje urana ter domnevno oviranje mednarodnih inšpekcij, Teheran pa je stkal močnejše vezi s Pekingom in Moskvo. Predvsem z Rusijo je okrepil vojaško sodelovanje in dobavil drone Šahid, ki jih je ruska vojska uporabljala v Ukrajini. Iran pod Raisijem (in Hamenejem) je v odgovor na izraelsko bombardiranje veleposlaništva v Damasku izvedel povračilni napad na Izrael z droni. Iran je v zadnjih letih tudi močno okrepil sodelovanje z zavezniki in izpostavami v regiji, kjer si prizadeva za krepitev svojega vpliva.