Pred srečanjem so bile vse tri strani sicer optimistične. Iz Jerevana so najprej prišli signali, da bi država lahko priznala Azerbajdžanu 'gospostvo' nad Gorskim Karabahom, podobno je dejal azerbajdžanski predsednik Irham Alijev. Državi naj bi po napovedih obeh voditeljev priznali mednarodno določene meje in začeli normalizirati več desetletij napete odnose, ki so rezultirali v dveh krvavih vojnah za Gorski Karabah.
Pred trilateralnimi pogovori so se voditelji udeležili okrogle mize Evroazijskega gospodarskega sveta, kjer pa sta se Nikol Pašinjan in Alijev zapletla v odkrit prepir, predvsem glede koridorja Lačin. Med razpravo je svoje mnenje poskušal pridodati tudi kazahstanski predsednik Kasim Žomart-Takajev, vendar mu je Vladimir Putin to preprečil. Kmalu pa je tudi ruski predsednik ostal na polovici stavka ...
Pašinjan in Alijev sta izmenjevala ostra nestrinjanja glede Alijevega omembe "zangezurskega koridorja", poti, ki jo je Baku predlagal za povezavo Azerbajdžana z njegovo zahodno eksklavo Nahčivan preko Armenije. Putin je nato besedo želel predati predsedujočemu komisiji Evrazijske ekonomske unije (EAEU) Mihajlu Mjasnikoviču, vendar ga je pri tem prekinil Pašinjan, ki je Alijeva obtožil, da za Lačin uporablja "izraz 'Zangezurski koridor', ki namiguje na ozemeljske zahteve Azerbajdžana po armenskem ozemlju. Alijev mu je na to odgovoril, da gre za mednarodni izraz in da z njegovo uporabo ne ogroža ozemlja sosednje države.
Pašinjan je Alijeva in Putina spomnil na dogovor, ki ga je trojica voditeljev podpisala 9. novembra 2020, v katerem je izrecno navedeno, da se koridor imenuje Lačin. Na besede azerbajdžanskega predsednika, da Rusija podpira imenovanje Zangezurski koridor pa je dejal, da kaj takšnega sliši prvič. "Vem, da Rusija podpira odprtje vseh transportnih in trgovskih poti v naši regiji," je dejal Pašinjan, a hkrati zatrdil, da je Armenija vseeno pripravljena odblokirati koridor "v okviru suverenosti in jurisdikcije držav, skozi katere poteka".
Alijev, Pašinjan in Putin so se sicer po javni razpravi za okroglo mizo srečali še za zaprtimi vrati, kjer so se dogovorili za srečanje podpredsednikov vlad treh držav. To naj bi potekalo prihodnji teden. Ruski mediji so sicer pred vrhom EAEU napovedovali, da bo prišlo do podpisa novega dogovora med voditelji, kar pa se ni zgodilo.
Drugo srečanje med Pašinjanom in Alijevom, tokrat ob posredovanju Nemčije, Francije in Sveta EU, bo predvidoma potekalo 1. junija v Kišinjevu v Moldaviji. Armenija, sicer zaveznica Rusije, je že nekaj časa nezadovoljna z vlogo ruskih mirovnih sil na območju Gorskega Karabaha, saj naj te ne bi bile dovolj odločne pri odvračanju azerbajdžanskih sil od napadov na armenske položaje ob razmejitveni črti. Pašinjan je celo omenil možnost izstopa Armenije iz Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), vojaškega zavezništva, ki ga tvori šest držav naslednic nekdanje Sovjetske zveze.
KOMENTARJI (158)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.