Tujina

'Putinu je ošabnost zameglila presojo o nevarnosti Prigožina'

Moskva, 25. 06. 2023 09.11 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

O nenadnem državnem udaru v Rusiji so poročali mediji po vsem svetu. Mnogi so špekulirali, kaj bi to lahko pomenilo za nadaljnjo vladavino ruskega predsednika Vladimirja Putina. Večina zahodnih medijev se strinja, da je zaradi Prigožinove akcije "ponižan". Nekateri napovedujejo, da bodo njegovi prijemi postali še bolj strogi. Ameriški časniki poročajo še, da so ameriški obveščevalci postali pozorni na nevarnost upora Wagnerjevcev že sredi junija.

Nepričakovani upor Wagnerjevih sil z Jevgenijem Prigožinom na čelu je včeraj presenetil svet. Državni udar, ki se je začel v jugozahodnem ruskem mestu Rostov na Donu ter se nato premikal proti Moskvi na severu, je krasil naslovnice več časopisov in njihovih digitalnih izdaj. Pri večini pa sprožil vprašanja o tem, kaj ta pomeni za nadaljnjo avtokratsko vladavino ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Ruski predsednik Vladimir Putin
Ruski predsednik Vladimir Putin FOTO: AP

Nedeljska izdaja britanskega Timesa je na naslovnici poleg glavne fotografije, ki prikazuje Wagnerjeve plačance v Rostovu na Donu, pripisala: "Putin ponižan z uporom".

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

 

Tudi britanski Observer je v analizi, objavljeni na prvih straneh nedeljskega časopisa, izpostavil, da je Putin zaradi upora trenutno najšibkejši v zadnjih 10 letih.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Nemški Bild na naslovnici poleg fotografij upornikov izpostavlja predvsem pomen upora in kaj bi ta lahko pomenil za Evropo. Die Welt in Spiegel včerajšnji državni udar označujeta kot "boj za oblast".

Ameriški mediji: Najbolje, da se ne vmešavamo

New York Times je objavil daljšo analizo o pomenu upora na Putinovo vladavino. Opozorili so tudi, kaj bi lahko nestanovitna Rusija pomenila za ZDA. Posebej so omenili jedrski arzenal Rusije.

Drugi ameriški medij, Washington Post, je preteklih 24 ur označil za največjo grožnjo Putinovemu predsedovanju. "V več desetletjih Putinove vladavine je njegova ošabnost večkrat zameglila njegovo presojo. Ne le pri vojni v Ukrajini, tudi pri oceni, ali mu Prigožin predstavlja grožnjo," so komentirali.

The Wall Street Journal je v digitalni izdaji opozoril, da bi bilo za Zahod najbolj primerno, da se v zadevo ne vmešava. "Vojna se je obrnila proti Putinu," so tudi zapisali.

'Kremelj se je trudil z enotnim odgovorom'

S podrobno analizo konflikta je začel tudi ameriški inštitut za preučevanje vojne (ISW), ki je v sporočilu javnosti zapisal, da se je "Kremelj trudil s sestavo enotnega odgovora". Ocenjujejo tudi, da je trenutni umik Prigožina v Belorusijo le kratkoročna rešitev, ki nikakor ne bo rešila širših nesoglasij v Rusiji.

Ob tem so poudarili varnostne pomanjkljivosti Rusije ter jih pripisali izgubam v Ukrajini.

Po informacijah ISW naj bi ruske oblasti mobilizirale Rosgvardijo, rusko nacionalno policijo, a nato pri organizaciji niso opazili nobenih poročil ali posnetkov, ki bi nakazovali, da so se enote Rosgvardije sploh spopadle z Wagnerjem. "Sklepamo, da ni sodelovala," so zaključili v poročilu.

Ocenjujejo, da je Putin preživel eno največjih kriz njegove vladavine. Od sobotnega nagovora se ni več pojavil v javnosti, zato sklepajo, da je iz varnostnih razlogov odletel iz Moskve. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ob tem dejal, da je udar pokazal, da "ruski šefi nimajo nadzora".

Nekdanji častnik britanske obveščevalne službe MI6 Christopher Steele je za Sky News ocenil, da je vstaja plačancev pokazala, da je Putin "izgubil oblast".

Poljski evropski poslanec Radek Sikorski pa ocenjuje, da bo Putin svojo vladavino še zaostril. "Trenutno je oslabljen, a hkrati okrepljen," je ocenil.