Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) primanjkuje lastne policijske sile, ki bi izvrševala naloge za aretacijo, zato je privedba določenih posameznikov pred pravico v rokah držav članic. A te v določenih primerih ravnajo po svoje. Nič drugače ni po tem, ko je ICC izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Vseh 123 držav podpisnic Rimskega statuta, ki je pravna podlaga za delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu – med katerimi je poleg vseh članic Evropske unije tudi večina afriških držav, skoraj vse latinsko- in južnoameriške države – mora ruskega predsednika tako ob morebitnem prestopu državne meje pridržati.
Da tega ne bo storila, je prejšnji teden še sporočila Madžarska. Ob tem so izpostavili, da so statut sicer podpisali, a da se ne sklada z njihovo ustavo.
Pri drugih državah je sicer na tehtanje odločitve, ali aretirati Putina ali ne, vplivala izjava nekdanjega predsednika in premierja Ruske federacije Dmitrija Medvedjeva, saj je ta po novici o izdanem nalogu kakršen koli poskus pridržanja ruskega predsednika označil za "napoved vojne proti Rusiji". Izjave Medvedjeva ICC ni želelo komentirati, prav tako se do nje ni dodatno opredelilo rusko zunanje ministrstvo, poroča Newsweek.
Opredelitev nekdanjega ruskega predsednika je sicer sledila zatrditvi Nemčije, da bo Putina v primeru, da bi stopil na njeno zemljo, vklenila. Enako so že potrdile nekatere druge podpisnice statuta, med njimi Irska, Hrvaška in Avstrija. Velika Britanija in Francija odločitev pozdravljata, a se glede morebitne aretacije nista razjasnili, piše Insider.
Grožnje tudi znotraj države. Si ga želi ruska elita ujeti v past?
Tudi v Putinovi državi pa se najdejo posamezniki, ki aretacijo podpirajo. Veliko grožnjo bi lahko predsedniku predstavljali predvsem oligarhi, ki bi z združenimi močmi Putina prisilili v deportacijo iz države ali ga predali Haagu. Da je ta scenarij mogoč, opozarja profesor povojne zgodovine Vzhoda na Univerzi v Oxfordu Vlad Mykhnenko.
"Kremelj je, prvič, paranoičen glede Putinove varnosti, in drugič, verjame, da ZDA vodijo svet. Putina bodo tako najverjetneje zadrževali znotraj ruskih meja. Prestopil bi jih lahko le tako, da mu elitni ruski poslovneži nastavijo past in ga načrtno zvabijo v državo članico ICC," ocenjuje. Dogodek bi nato zlahka prekrili. Ob tem spominja tudi, da je Putin v domači državi zaradi naloga o aretaciji doživel veliko ponižanje.
Podobnega mnenja kot Mykhnenko je nekdanji ruski diplomat Boris Bondarev. "Putina lahko zamenjajo. Ni superjunak. Nima super moči. Je samo navadni diktator," je dejal. Ob tem je potegnil vzporednice z aretacijo nekdanjega srbskega voditelja Slobodana Miloševića, ki so ga po izgubi avtoritete in moči v državi predali sodišču v Haagu. "Postputinovski voditelji bi lahko storili isto," izpostavlja, obenem pa dodaja, da Putin v tem primeru morda sploh ne bi uspel prispeti do nizozemskega mesta.
"Glede na njegove povezave po Evropi in cenjeno znanje, ki ga poseduje glede korupcije med Moskvo in zahodnimi metropolami, obstaja veliko ambicij, da bi se ga utišalo," opozarja.
Mednarodno sodišče je nalog za aretacijo Vladimirja Putina in njegove komisarke za otroke Marije Aleksejevne Lvove-Belove izdalo 17. marca. V nalogu so zapisali, da obstajajo utemeljeni razlogi, da sta oba vpletena v vojne zločine in nezakonito deportacijo ukrajinskih otrok v Rusijo. Te so bile storjene "v škodo ukrajinskih otrok," so tudi zapisali.
"Zločini so se domnevno dogajali na okupiranem ukrajinskem ozemlju, predvidoma od 24. februarja 2022 naprej," je opisano v obvestilu za javnost.
Ob tem so poudarili, da so sprva premišljevali, da bi naloga izdali kot tajna, kasneje pa pretehtali, da bo javna objava doprinesla k "preprečevanju nadaljnjih vojnih zločinov".
Moskva pravi, da odločitve mednarodnega kazenskega sodišča ne priznava. Ob tem so iz Kremlja sporočili, da je nalog za aretacijo Putina "brezpredmeten", saj Rusija ni ratificirala Rimskega statuta Mednarodnega kazenska sodišča.
