"Dal sem mu jasno vedeti da bodo, če napade Ukrajino, resne posledice, resne posledice - gospodarske posledice, kakršnih še ni videl, ali jih ni videl še nihče," je o pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal Joe Biden.
Dodal je, da bi poleg gospodarskih sankcij ruski napad na Ukrajino tudi sprožil okrepljeno vojaško prisotnost ZDA na ozemlju članic zveze Nato v Vzhodni Evropi. "Verjetno bomo morali okrepiti prisotnost v Natovih državah, da jih pomirimo, še posebej tiste na vzhodnem robu. Ob tem sem dal jasno vedeti, da bomo Ukrajini zagotovili zmogljivosti za obrambo," je dejal.
Vnaprej je predsednik ZDA grožnjo zmanjšal s tem, ko je priznal, da napotitev ameriških enot za obrambo Ukrajine ni v igri, ker Ukrajina ni članica zveze Nato. "Imamo moralno in pravno obvezo do zaveznic Nata po 5. členu. To je sveta obveza, ki pa ne seže do Ukrajine," je še dodal.
Pariz svari Rusijo
Sicer pa je Biden po torkovi videokonferenci s Putinom, ki večjega napredka ni prinesla, govoril z glavnimi zavezniki ZDA v Evropi."Rusiji so bila poslana močna sporočila, da bi imel nov napad na ozemeljsko celovitost Ukrajine strateške in hude posledice," je po telefonskem pogovoru med voditelji ZDA, Francije, Nemčije, Italije in Velike Britanije sporočilo francosko zunanje ministrstvo. T. i. kvintet zahodnih zaveznic je "izrazil svojo odločenost, da je treba suverenost Ukrajine spoštovati", so še dodali.
Tudi tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je potrdil pogovor evropskih voditeljev z Joejem Bidnom in dejal, da so udeleženci izrazili "svojo polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine" ter izpostavili, da mora Rusija "zmanjšati napetosti in si prizadevati za diplomatsko rešitev", tudi v okviru t. i. normandijskega formata in sporazumov iz Minska.
Rusija si je leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim, česar ni mednarodna skupnost nikoli priznala. Istega leta so proruski separatisti prevzeli nadzor nad vzhodnimi regijami Ukrajine in razglasili neodvisnost, ki prav tako ni doživela mednarodnega priznanja.
Putin vztraja, da ima Rusija pravico braniti svojo varnost
Ruski predsednik pa je danes prvič javno spregovoril o zaostrovanju napetosti med Rusijo in državami zveze Nato z ZDA na čelu. Na novinarski konferenci po srečanju z grškim premierjem Kiriakosom Micotakisom je vztrajal, da vodi Rusija "miroljubno zunanjo politiko, vendar ima pravico braniti svojo varnost". Zavezništvu je nasprotno očital "očitno izzivalno" in "najmanj neprijateljsko" politiko do Rusije.
Na vprašanje, ali namerava vojake, ki jih Rusija že nekaj časa kopiči ob meji s svojo zahodno sosedo, v resnici poslati na ozemlje Ukrajine, ni želel jasno odgovoriti, saj da gre pri tem vprašanju za provokacijo. Je pa dejal, da bi bilo zgolj gledati, kako se zveza Nato vse bolj približuje Rusiji, "zločinska nedejavnost".
"Ni mogoče, da nas ne bi skrbela možnost sprejetja Ukrajine v zvezo Nato, saj bo temu nedvomno sledila namestitev vojaških kontingentov, oporišč in orožja, ki nas ogrožajo," je poudaril in dodal, da je širitev Nata na vzhod za Rusijo "zelo občutljivo" vprašanje.
"To je eno ključnih vprašanj, ko gre za ohranjanje varnosti Rusije na srednji in celo daljši rok. (...) O tem smo ves čas govorili, tudi javno, in svarili svoje partnerje, da je (širitev Nata) za nas nesprejemljiva," je nadaljeval Putin. Tudi Bidnu je v torek povedal, da zahteva Moskva pravna jamstva Zahoda, da Ukrajina ne bo vstopila v Nato.
"Seveda ima vsaka država pravico izbrati način zagotavljanja lastne varnosti, ki se ji zdi najbolj sprejemljiv. A to mora biti storjeno tako, da ne posega v interese drugih držav in ne spodkopava njihove varnosti," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass še dodal predsednik.
Putin je sicer pogovor z Bidnom označil kot konstruktiven, vsebinski in odkrit ter ocenil, da bosta dialog nadaljevala.
Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je videokonferenco ocenil kot pozitivno. "Menim, da je ukrajinska zmaga, da so ZDA vedno podpirale Ukrajino, našo suverenost, našo neodvisnosti," je dejal. Dodal je, da prepozna posebno osebno zavezanost Bidna Ukrajini. Ob tem je še dejal, da bo lahko komentiral podrobnosti pogovorov šele po telefonskemu pogovoru s predsednikom ZDA. Zelenski in Biden naj bi se po telefonu predvidoma pogovarjala jutri.
Spomnimo
Biden in Putin sta v torek govorila kar dve uri, predvsem o zaskrbljenosti zahodnih zaveznic zaradi kopičenja ruskih vojakov ob meji z Ukrajino. Tam naj bi jih bilo že okoli 100.000, invazija pa naj bi se po nekaterih ocenah obetala že konec januarja. Biden je Putinu zagrozil z velikimi gospodarskimi ukrepi, če bi se invazija v resnici zgodila.
Rusija očitke Zahoda zavrača in vztraja, da je njena politika miroljubna ter da je problem v širitvi zveze Nato na Vzhod oziroma da na vstop Ukrajine v Nato ne more pristati, saj bi bila s tem ogrožena njena varnost. Putin je od Bidna v torek terjal pravna jamstva Zahoda, da se to ne bo zgodilo.
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.