"Države članice Nata vstopajo v nov krog stopnjevanja napetosti in to počnejo namerno," je dejal Peskov. Poudaril je, da Nato "na vse možne načine spodbuja Ukrajino k nadaljevanju nesmiselne vojne".
Ob tem je opozoril, da bi to na koncu škodilo "tistim državam, ki so se odločile za eskalacijo konflikta". Prav tako je posvaril pred uporabo zahodnega orožja za napade na Rusijo.
Ukrajina sicer v zadnjih tednih pritiska na svoje zaveznice, zlasti na ZDA, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile Ukrajini glede uporabe njihovega dobavljenega orožja za napade na Rusijo.
Stoltenberg pozdravil skorajšnjo dobavo streliva Ukrajini v okviru češke pobude
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je pred začetkom neformalnega zasedanja zunanjih ministrov zavezništva v Pragi pozdravil skorajšnjo dobavo topniškega streliva Ukrajini v okviru pobude pod vodstvom Češke. Češka vlada je sporočila, da bodo Ukrajini prihodnji mesec dobavili do 100.000 izstrelkov.
"To, da bo Ukrajina v okviru češke pobude zelo kmalu prejela prve topniške izstrelke, je zelo dobra novica," je v izjavi za medije po srečanju s češkim premierjem Petrom Fialo povedal Stoltenberg. Poudaril je, da bo to prispevalo k spremembi položaja v spopadih med ukrajinsko in rusko vojsko.
Potrebovali bodo 200.000 kosov streliva na mesec
Odposlanec češke vlade za obnovo Ukrajine Tomas Kopecny je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP napovedal, da bodo prvo pošiljko streliva Ukrajini poslali prihodnji mesec, in sicer med 50.000 in 100.000 izstrelkov.
Pojasnil je, da so Češka, Danska, Kanada, Nemčija, Nizozemska in Portugalska doslej prispevale okoli 1,7 milijarde evrov, kar zadošča za nabavo 500.000 izstrelkov kalibra 155 milimetrov.
O donacijah finančnih sredstev se po besedah uradnika češke vlade pogovarjajo še z desetimi drugimi državami. Med temi je tudi Slovenija, ki je napovedala prispevek v višini milijona evrov.
Kopecny je poudaril, da bo 500.000 izstrelkov zadoščalo zgolj za približno dva meseca in pol. Ukrajina bo namreč v prihodnjih dveh letih za enakovreden položaj z Rusijo potrebovala 200.000 kosov streliva na mesec. Za izpolnitev teh potreb pa bo treba na leto zagotoviti med sedem in deset milijard evrov, je še dejal.
Češko pobudo je v Pragi, kjer se udeležuje dvodnevnega neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata, pozdravil tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken.
Na zasedanju, ki se bo zaključilo v petek, se bodo sicer posvetili pripravam na vrh voditeljev držav članic zavezništva, ki bo julija v Washingtonu. Tam bosta poleg nadaljnje podpore Ukrajini v ospredju pogovorov še nadaljnja krepitev obrambe in odvračanja ter sodelovanje z državami v azijsko-pacifiški regiji.
Nemčija napovedala novo pošiljko orožja Ukrajini
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je med današnjim obiskom Odese napovedal novo nemško pošiljko orožja za podporo Ukrajini v vrednosti 500 milijonov evrov. Na srečanju z ukrajinskim kolegom Rustemom Umerovom sta govorila o vojaških potrebah Kijeva. Pistorius je zagotovil, da bo Nemčija še naprej podpirala obrambo Ukrajine."Še naprej vas bomo podpirali v tej obrambni akciji," je dejal Pistorius in pojasnil, da bodo deli pošiljke kmalu pripravljeni za dobavo.
Sveženj vojaške pomoči vsebuje večje število raket za sisteme zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM in manjše število raket SLS s krajšim dosegom.
Dodali bodo izvidniške in bojne brezpilotnike za uporabo nad Črnim morjem ter potrebne rezervne dele, kot so nadomestne cevi za nemške artilerijske sisteme in nadomestni motorji za bojne tanke leopard.
Dobavili bodo tudi milijon nabojev za ročno strelno orožje, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
Pistorius se je z Umerovom srečal v obdobju napredovanja ruskih sil v več ukrajinskih regijah in zračnih napadov na ukrajinska mesta. Ukrajina sicer v zadnjih tednih pritiska na svoje zaveznice, zlasti na ZDA, naj odpravijo omejitve, ki so jih postavile glede uporabe dobavljenega orožja za napade na Rusijo.
Putin evropskim državam: Morale bi se zavedati, s čim se igrajo
Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem v torek izjavil, da bi Kijev moral imeti možnost uporabe orožja zahodnih držav za napade na vojaške baze v Rusiji, iz katerih ruska vojska izvaja raketne napade na Ukrajino.
Do izjav zaveznic Kijeva pa je bil kritičen ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da bi uporaba zahodnega orožja za napade na Rusijo lahko imela resne posledice.
"V Evropi, zlasti v majhnih državah, bi se morali zavedati, s čim se igrajo. Zavedati se morajo, da so države z majhnimi, gosto poseljenimi ozemlji. To bi morale imeti v mislih, preden začnejo govoriti o napadu na Rusijo," je še dodal.
