Putin za ukrajinska bojišča novači komandose, ki so jih izurili Američani

Vasilij Nebenza je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN, ki ga je sklicala Rusija, obtožil Ukrajino, da je 29. oktobra izvedla "množične letalske in pomorske napade" na rusko črnomorsko floto in infrastrukturo v Sevastopolu. To je bilo po Nebenzinih besedah storjeno s pomočjo Zahoda, zlasti Velike Britanije. Ukrajina je napad zanikala.

"Ogorčeni smo, ampak nad napovedjo Rusije, da bo prekinila svoje sodelovanje v črnomorski zeleni iniciativi, nismo presenečeni," je dejal Sergij Kislica, ukrajinski veleposlanik pri ZN.

Ruska stran ne more zagotoviti varnosti civilnih plovil, ki sodelujejo, je dejal Nebenza. S tem se nikakor ne strinja ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski, ki pravi, da bo dogovor spoštovan, Rusijo pa obtožuje, da "izsiljuje svet z lakoto".

Kljub temu je 12 ladij s 354.000 tonami hrane, vključno z žitom, včeraj zapustilo ukrajinska pristanišča. "Gre za rekorden obseg izvoza žita," je dejal tiskovni predstavnik vojaške uprave v Odesi. Ena izmed ladij, s 40.000 tonami žita, je namenjena v Etiopijo, kjer se že tako soočajo z lakoto.

Poleg Ukrajine se tudi ZDA niso strinjale z odločitvijo Rusije. "Dejanja Rusije neposredno vplivajo na države z nizkimi in srednjimi dohodki, z zvišanjem svetovnih cen hrane in poslabšanjem že tako hudih humanitarnih kriz," je dejal Jeffrey DeLaurentis, namestnik ameriškega veleposlanika pri ZN.

Tudi Evropska unija se je odzvala na blokado. Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell je Rusijo pozval, naj prekliče svojo odločitev, češ da bi ogrožanje izvoza žita in gnojil vplivalo na svetovno prehransko krizo.

Turčija, ki je v juliju delno posredovala pri tem dogovoru, je odločena, da ga bo znova okrepila. Turški najvišji diplomat pri ZN Feridun Sinirlioglu je dejal, da se mora "pobuda za črnomorsko žito nadaljevati".

"Zaupanje med narodi z različnimi stopnjami razvoja je bilo težko prisluženo in ga je mogoče zlahka izgubiti, če danes ne sprejmemo proaktivnih korakov," je pojasnil.

Rusija je malo po začetku napada uvedla blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč in tako blokirala izvoz žita, koruze, sončničnega olja in ostalih dobrin. Toda v juliju so Turčija in ZN posredovali pri dogovoru med Ukrajino in Rusijo ter dosegli, da sta se državi nasprotnici dogovorili za nadaljevanje izvoza žita skozi črnomorska pristanišča. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je zaradi napada brezpilotnih letal na rusko floto na Krimu odstopil od pogodbe. Dejal je, da je najprej treba zagotoviti pomorsko varnost in da je izvoz žita pod takimi pogoji preveč tvegan. "Ukrajina mora zagotoviti, da ne bo nobenih groženj civilnim plovilom," je dejal Putin v televizijskem nagovoru.

Putin od Kijeva želi zagotovila o doslednem spoštovanju sporazuma o izvozu žita

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru svojemu turškemu kolegu Recepu Tayyipu Erdoganu dejal, da želi od Kijeva "resnična zagotovila" o doslednem spoštovanju sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, so po pogovorih sporočili iz Kremlja. Rusija tako od Kijeva zahteva "resnična zagotovila o doslednem spoštovanju istanbulskega sporazuma, zlasti o neuporabi humanitarnega koridorja v vojaške namene".

Erdogan, ki se bo po napovedih v prihodnjih dneh pogovarjal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, pa je izrazil zaupanje v popolno obnovitev sporazuma, so po pogovorih danes sporočili v Ankari. Koordinacijski center v Istanbulu je medtem sporočil, da v sredo Črnega morja ne bo prečkala nobena ladja z žitom.

Po podatkih "sekretariata ZN pri Skupnem koordinacijskem centru so se delegacije Ukrajine, Rusije in Turčije dogovorile, da 2. novembra ne bodo načrtovale nobenih premikov tovora v okviru pobude za izvoz žita," so sporočili iz koordinacijskega centra. Kljub odločitvi Moskve, ki je v soboto ustavila sodelovanje v sporazumu za izvoz ukrajinskega žita, so iz ukrajinskih pristanišč danes izplule še tri tovorne ladje z žitom, pred tem pa jih je v ponedeljek izplulo deset. Te premike so "odobrile ukrajinska in turška delegacija ter delegacija ZN", so sporočili iz koordinacijskega centra in dodali, da je bila "o tem obveščena tudi ruska delegacija".

Na bojišče v Ukrajino prihajajo izurjeni afganistanski komandosi

Medtem ko se svet ukvarja s prehransko krizo, ki je vsak dan hujša, pa imajo Rusi drugačno agendo. Začeli so z novačenjem afganistanskih komandosov, ki so jih izurili Američani.

Vojaki afganistanskih specialnih enot so se borili skupaj z ameriškimi enotami v Afganistanu in po kaotičnem umiku ZDA lani pobegnili v Iran. Nekdanji trije afganistanski generali so za tuje medije povedali, da jih ruska vojska novači za boj v Ukrajini.

Nudijo jim plačilo v višini 1500 dolarjev na mesec in obljubljajo varno zavetje za njihove družine, da jih ne bi deportirali domov, saj mnogi domnevajo, da jih tam čaka gotova smrt pod rokami talibanov.

"Nočejo se boriti, a nimajo druge izbire," je dejal eden od generalov Abdul Raof Arghandiwal in dodal, da se ducat komandosov v Iranu, s katerimi je še ostal v kontaktu, najbolj boji deportacije. 

Arghandiwal je dejal, da novačenje vodi ruska skupina Wagner Group. Drugi general Hibatullah Alizai, zadnji poveljnik afganistanske vojske, je dejal, da pri novačenju pomaga tudi eden izmed nekdanjih poveljnikov afganistanskih posebnih sil, ki je živel v Rusiji in govori jezik.

Vojaki afganistanskih posebnih enot se upravičeno bojijo deportacije, saj so jih več mesecev prav ameriški vojaki opozarjali, da jih talibani nameravajo ubiti. Afganistanki komandosi so se urili pod strogo taktirko ameriške mornarice, že avgusta pa je republikanska stranka opozorila na nevarnost, da bi predali informacije o taktikah ZDA Isisu, Iranu ali Rusiji. 

"Teh posameznikov nismo spravili ven, kot smo obljubili, in zdaj se nam to vrača," je dejal Michael Mulroy, upokojeni častnik Cie, ki je služil v Afganistanu, in dodal, da so afganistanski komandosi zelo usposobljeni, ostri borci. "Odkrito povedano, nočem jih videti na nobenem bojišču, zagotovo pa ne v boju proti Ukrajincem."

Rusko obrambno ministrstvo se ni odzvalo na te informacije. Tiskovni predstavnik Jevgenija Prigožina, ki je pred kratkim priznal, da je ustanovitelj skupine Wagner, je idejo o nenehnih prizadevanjih za rekrutiranje nekdanjih afganistanskih vojakov zavrnil kot "noro neumnost".

Natančno število pripadnikov afganistanskih specialnih enot, ki so zbežali v Iran, nato pa dobili prošnje Rusov, ni znano. Po poročanju tujih medijev naj bi bili izjemno jezni na ZDA, ker so jih zapustile.

"Mislili smo, da bodo morda za nas ustvarili poseben program, a nihče ni niti pomislil na nas," je povedal nekdanji komandos, ki je želel ostati anonimen, ker se boji zase in za svojo družino. "Pustili so nas v rokah talibanov."

Poveljnik je dodal, da je njegova ponudba vključevala ruske vizume zanj ter za njegove tri otroke in ženo, ki so še vedno v Afganistanu. Drugim so v Iranu ponudili podaljšanje vizumov. Rekel je, da čaka, kaj se bodo odločili drugi, vendar meni, da bodo mnogi sprejeli dogovor. V Afganistanu jih namreč še vedno iščejo talibani, hodijo po hišah, kjer so živeli ter mučijo in ubijajo njihove družinske člane.

Human Rights Watch je sporočil, da je bilo več kot 100 nekdanjih afganistanskih vojakov, obveščevalcev in policistov ubitih le tri mesece po prevzemu talibanov.  

Eden od vojakov, ki je že v Rusiji, je povedal, da se je dva meseca usposabljal, potem pa odšel v Ukrajino na bojno linijo.

Ocenjuje se, da se je 20.000 do 30.000 afganistanskih specialnih sil borilo z Američani med vojno, ki je trajala dve desetletji, in le nekaj sto višjih častnikov je bilo s helikopterjem pripeljanih v Ameriko, ko se je ameriška vojska umaknila iz Afganistana. Ker številni afganistanski komandosi niso delali neposredno za ameriško vojsko, niso bili upravičeni do posebnih ameriških vizumov.

"Oni so bili tisti, ki so se borili do zadnje minute. In nikoli, nikoli, nikoli niso govorili s talibani. Nikoli se niso pogajali," je dejal nekdanji poveljnik afganistanske vojske Alizai. "Pustiti jih za sabo je največja napaka."