V berlinskem parku je bil sredi belega dne umorjen čečenski poveljnik Zelimkhan Khangoshvili. Njegov krvnik je bil moški na motorju, za katerega se je izkazalo, da je ruski državljan Vadim Krasikom. Krasikov je močno povezan z rusko varnostno službo FSB. Že več kot leto dni pa mineva, odkar je bil ameriški novinar Wall Street Journala Evan Gershkovich pridržan v Rusiji. Ruske oblasti so ga obtožile vohunjenja, kar sicer on, Wall Street Journal in ameriška vlada zanikajo.
V nedavnem intervjuju z voditeljem ameriške televizijske pogovorne oddaje Tuckerjem Carlsonom je sam ruski predsednik Vladimir Putin namignil, da Rusija zahteva izpustitev 'domoljuba' Krasikova v zameno za ameriškega novinarja.
Nemčija ni naklonjena izmenjavi
Toda ali se bo Krasikov kdaj smel vrniti v Rusijo, lahko odloči le nemška vlada. BBC se je obrnil na tri člane nemškega vladnega odbora za zunanje zadeve. Izpustitvi Krasikova nasprotujejo vsi. Ulrich Lechte iz Svobodne demokratske stranke, ki je del vlade kanclerja Olafa Scholza, vztraja, da Nemčija "Rusiji ne sme narediti te usluge". Kot meni, bi bila to neke vrste amnestija, ki bi poslala politični signal, da lahko Rusija nadaljuje z umori na njihovem ozemlju, morilci pa bodo izpuščeni in nekaznovani.
Prav tako poudarja, da to pošilja signal Rusiji, da lahko tuje državljane samovoljno aretirajo, da bi jih zlorabili za izmenjavo ujetnikov. Jürgen Hardt iz stranke krščanskih demokratov je za BBC komentiral, da ne vidi politične podpore za takšno zamenjavo zapornikov. Tudi če bi v Berlinu obstajala politična volja za izpustitev Krasikova, so pravni mehanizmi, ki bi to lahko omogočili, nejasni. Predsednik bi ga lahko pomilostil ali pa bi ga deportirali na prestajanje preostanka kazni v Rusiji – kar se glede na Putinove komentarje skoraj zagotovo ne bi zgodilo, še piše BBC.