Vladimir Putin, ki je večkrat obljubil, da bo za obrambo ruskega ozemlja uporabil vsa vojaška sredstva, je danes na srečanju sveta za človekove pravice v Moskvi dejal, da bo Rusija jedrsko orožje uporabila le kot odgovor na morebiten napad sovražnika. "Ko nas kdo napade, vrnemo udarec," je dejal ruski predsednik.
Putin je ob tem ZN in druge mednarodne organizacije ter zahodne medije obtožil protiruske pristranskosti. Dejal je, da so Svet ZN za človekove pravice, Svet Evrope in druge skupine za pravice "začeli kazati svojo cinično pristranskost", potem ko je Rusija napotila svojo vojsko v Ukrajino.
"Omenjene strukture niso zmožne izpolnjevati svojih zastavljenih ciljev. Zaradi njihove očitne pristranskosti se je bila Rusija prisiljena odpovedati članstvu v več organizacijah," je dejal Putin v svojem nagovoru, ki so ga prenašale tudi ruske televizije. "Vidimo, da se doktrina človekovih pravic uporablja za uničevanje suverenosti držav ter za upravičevanje zahodne politične, finančne, gospodarske in ideološke prevlade," je dodal in obtožil tuje medije, da širijo "nizkotne in očitne laži".
Putin je v svojem nagovoru komentiral tudi rusko "vojaško kampanjo" v Ukrajini, ki bo po njegovih besedah morda postala "dolgotrajen proces", vendar je ob tem pohvalil ozemeljske pridobitve ruskih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska vojska se je sicer nedavno soočila z vrsto neuspehov, med drugim se je morala umakniti iz Hersona, edine regionalne prestolnice, ki jo je letos zavzela. Putin je v odziv na to septembra sklical delno mobilizacijo, da bi okrepil omahujočo ofenzivo.
"Od naših 300.000 mobiliziranih borcev in branilcev domovine jih je 150.000 na območju, kjer potekajo vojaške operacije, približno 77.000 jih je v bojnih enotah," je dejal ruski predsednik in ob tem obljubil, da novega vala mobilizacije ne bo.
Putin je prav tako obtožil "poljske nacionalistične kroge", da si želijo prisvojiti dele Ukrajine, ki jih je Stalin po drugi svetovni vojni odstopil Poljski. "Samo za to bo šlo. Edini pravi garant za varnost ukrajinskega ozemlja v trenutnem obsegu pa je lahko Rusija," je dejal. Ob tem je ponovil tezo, da se vojna ni začela letos februarja, "ampak že leta 2014, ko se je oblast v Kijevu zamenjala s pomočjo državnega udara". Ruski predsednik je ukrajinsko stran obtožil ubijanja lastnih vojakov, ki so se odločili zapustiti bojišče, ob tem pa med vrsticami priznal, da se dezertacije dogajajo tudi na ruski strani. "V čem je težava? Konec koncev gre za ljudi, ki so prišli na bojišče iz civilnega okolja in ki tudi po usposabljanju doživljajo določene emocije kot vsi normalni ljudje," je med drugim dejal Putin.
Evropska komisija predlaga deveti sveženj sankcij
Evropska komisija je danes predlagala deveti sveženj sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Predlog vključuje prepoved izvoza dronov Rusiji in tretjim državam, ki bi jih lahko dobavile Moskvi, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Predlaga tudi uvrstitev ruske vojske na seznam sankcioniranih.
"Rusija nadaljuje z ubijanjem in uničevanjem v Ukrajini. Namerno cilja civiliste in civilno infrastrukturo, da bi ohromila državo ob začetku zime," je v izjavi zapisala predsednica Komisije. Poudarila je, da EU Ukrajini stoji ob strani. Z devetim svežnjem sankcij, ki ga predlaga Komisija, se še krepi pritisk na Rusijo, je dodala von der Leyen.
Med drugim predlaga prepoved izvoza vseh vrst dronov in zrakoplovov brez posadke v Rusijo in tretje države, ki bi ji lahko ta zračna plovila dobavile. Pri tem je izpostavila Iran, ki je Rusiji dobavljal brezpilotne letalnike, ki jih je Moskva tudi uporabljala v napadih na Ukrajino. Obenem želi Komisija uvesti dodaten nadzor in omejitve izvoza blaga, med drugim za dobrine za dvojno uporabo. Gre za kemikalije, komponente za elektronsko in informacijsko tehnologijo, ki bi jih lahko uporabljala ruska vojska.
Komisija predlaga, da se vojsko in njene častnike doda tudi na seznam posameznikov in pravnih oseb, proti katerim veljajo sankcije EU. Med skupno skoraj 200 posamezniki, ki bi jih Bruselj dodal na seznam, so po navedbah predsednice von der Leyen še člani obeh domov ruskega parlamenta, ministri, guvernerji, politične stranke in podjetja iz obrambne industrije.
Ta seznam po njenih besedah obsega tiste, ki imajo ključno vlogo pri izvajanju namernih raketnih napadov na civiliste, ugrabitvah ukrajinskih otrok in kraji ukrajinskih kmetijskih pridelkov. Bruselj predlaga še uvedbo sankcij proti dodatnim trem ruskim bankam, med drugim popolno prepoved transakcij z rusko banko za regionalni razvoj. V predlogu devetega svežnja sankcij pa je tudi prepoved oddajanja dodatnih štirih ruskih televizij.
Predlog Komisije vključuje še dodatne gospodarske sankcije proti ruskemu energetskemu in rudarskemu sektorju, vključno s prepovedjo naložb v rusko rudarstvo. Nov sveženj sankcij bodo zdaj obravnavale države članice, ki so osmega potrdile v začetku oktobra. Ta je med drugim vključeval pravno podlago za uvedbo cenovne kapice na rusko nafto, ki velja za pomorski transport surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem.
Zgornjo omejitev cene nafte, o kateri so se dogovorile pretekli teden, so članice postavile pri 60 dolarjih za 159-litrski sod surove nafte. Kapica je v EU in skupini G7 začela veljati v ponedeljek, ko je bil uveljavljen tudi embargo na uvoz ruske surove nafte po morju v Unijo.