Ruski predsednik Vladimir Putin je skupaj s spremstvom danes prispel na mednarodno letališče v Pekingu, kjer sta ga pričakali častna straža in kopica novinarjev. Tretjega vrha pobude Pas in pot, ambicioznega kitajskega načrta o velikih investicijah v infrastrukturo, se udeležujejo predstavniki približno 130 držav sveta, Putin pa se bo s Šijem sestal v sredo.
Nazadnje sta se "draga prijatelja", kot se imenujeta, srečala spomladi v Moskvi, kamor je pripotoval Ši in nato Putina povabil k sebi na Kitajsko. Ruski predsednik je le malo potoval v tujino, odkar je Mednarodno sodišče v Haagu (ICC) marca izdalo nalog za njegovo aretacijo, saj ga obtožujejo nezakonite deportacije otrok iz Ukrajine.
Nalog obvezuje 123 držav članic, da Putina aretirajo in izročijo Haagu, če stopi na njihovo ozemlje. Niti Kitajska niti Kirgizija, ki jo je Putin obiskal prejšnji teden, nista članici sodišča, ki je bilo ustanovljeno za obravnavo vojnih zločinov.
Voditelja sta se srečala na slovesnosti ob začetku vrha v pekinški Veliki dvorani narodov, je razvidno iz videoposnetka, ki ga je objavilo rusko zunanje ministrstvo, pri čemer sta se rokovala in izmenjala pozdravne besede, nato pa se udeležila skupinske fotografije z drugimi udeleženci vrha.
Peking je ves čas zavračal kritike Zahoda zaradi partnerstva z Moskvo, saj je vztrajal, da njune povezave ne kršijo mednarodnih norm, Kitajska pa da ima pravico sodelovati s katerokoli državo želi, poroča Reuters. Putin je bil nazadnje na Kitajskem med zimskimi olimpijskimi igrami v Pekingu februarja 2022, ko sta Rusija in Kitajska izjavili, da njuno partnerstvo nima meja. Čez nekaj dni je Rusija vdrla v Ukrajino.
Srečanje Putina in Orbana
Voditelja sta se med drugim pogovarjala o dobavi plina in nafte ter o jedrski energiji, je za tiskovne agencije Reuters povedal Orbanov tiskovni predstavnik. Na podlagi pogodbe iz leta 2014 ruski energetski velikan Rosatom namreč gradi nuklearko na Madžarskem.
Orban je izpostavil, da njegova vlada nikdar ni želela nasprotovati Rusiji in poskuša rešiti dvostranske stike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Madžarska želi po Orbanovih besedah nadaljevati gospodarsko sodelovanje z Rusijo. Ruski državni mediji so objavili tudi posnetek madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta na srečanju z izvršnim direktorjem ruskega Gazproma Aleksejem Millerjem.
Orban se je srečal tudi s Šijem, da bi razpravljala o vlogi držav pri pobudi Pas in pot, poroča dpa.
Madžarski voditelj je pri tem izpostavil, da je njegova država dejavno sodelovala pri izgradnji kitajskega projekta, znanega tudi kot "nova svilna pot", kitajsko-madžarski odnosi pa so se razvili na visoki ravni ne glede na spreminjajoče se mednarodne razmere.
Obujanje starodavne svilne poti?
Zdaj je Putin spet v Pekingu. Tokrat tam poteka pobuda Pas in pot, ki je ambiciozen načrt kitajskega predsednika o velikih investicijah v infrastrukturo, s katerimi bi se izboljšale prometne povezave znotraj Azije ter med Azijo in Evropo.
Nekateri vizijo o obnovi starodavne svilne poti razumejo kot trojanskega konja, s katerim želi Peking povečati svoj globalni vpliv, spet drugi jo označujejo za enega najambicioznejših infrastrukturnih projektov, kar jih je bilo kdaj zasnovanih.

Podporo pobudi je doslej izrazilo več kot 145 držav, ki skupaj predstavljajo skoraj 75 odstotkov svetovnega prebivalstva in več kot polovico svetovnega bruto družbenega proizvoda (BDP), je poročal britanski BBC.
Eden večjih projektov v okviru pobude je kitajsko-pakistanski gospodarski koridor (CPEC), katerega cilj je, da se naftovodi in plinovodi iz osrednje Azije in Bližnjega vzhoda povežejo z zahodno Kitajsko, s čimer bi se Peking izognil uporabi zamudnejših pomorskih poti.
KOMENTARJI (229)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.